Roton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Roton je kvazidelec, ki se pojavlja v supertekočem He-4.

Zamisel za uvedbo rotona je dal ruski fizik Lev Davidovič Landau (1908 – 1968) v letu 1941. Izraz roton pa je uvedel ruski fizik Igor Jevgenjevič Tamm (1895 – 1971) [1].

Zakon disperzije osnovnih vzbujenih stanj v supertekoči snovi kaže v začetku linearno naraščanje, pozneje doseže največjo vrednost (lokalni maksimum), nato pa najmanjšo (lokalni minimum). Vzbujena stanja v linearnem predelu se imenujejo fononi, tisti pa, ki so blizu najmanjše vrednosti, se imenujejo rotoni.

Spekter osnovnih vzbujenih stanj v kapljevinskem heliju.

Energija fononov je določena z linearnim zakonom disperzije:

 ~E=c p \!\, ,

kjer je:

Energija rotonov ima v področju najmanjše vrednosti krivulje kvadratno obliko:

 E(p)=\Delta+\frac{(p-p_0)^2}{2\mu} \!\, ,

kjer je:

  •  \Delta \, ima vrednost okoli 8,6 K v temperaturnih enotah energije,
  •  \mu \, efektivna masa ali ~\mu=0,26m_{He} kjer je ~m_{He}, — masa prostega atoma helija,
  • \frac{p_0}{h}= 1,99*10^{10} м−1.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]