Relativistična masa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.

Krajevni del četverca gibalne količine je povezan s trirazsežno gibalno količino :

Pri tem je m lastna masa, Lorentzev faktor, pa trirazsežna hitrost.

Alternativna pot je, da zahtevamo, da je krajevni del četverca gibalne količine določen z enako enačbo kot gibalna količina v trirazsežnem prostoru:

Pri tem je treba vpeljati »relativistično maso« delca, odvisno od njegove hitrosti:

Prednost te vpeljave je, da imajo nekatere – ne pa vse – enačbe posebne teorije relativnosti v tem primeru enako obliko kot enačbe v klasični mehaniki. Po drugi strani pa se tako vpeljana masa transformira kot časovna komponenta vektorja četverca, ne pa kot skalar. Matematično čistejša je vpeljava polne energije W:

Pri tem je c0 hitrost svetlobe v praznem prostoru. Polna energija je z relativistično maso v enakem razmerju kot lastna energija z lastno maso; njena vpeljava zato prihrani potrebo po vpeljavi relativistične mase.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Janez Strnad, Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1981, str. 44-45. (COBISS)