Reaktivni artritis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Reaktivni artritis
SOA-arthritis.jpg
Reaktivni artritis kolena
Specializacijarevmatologija

Reaktivni artritis je vnetje sklepov, ki se pojavi nekaj dni do en mesec po različnih okužbah kje drugje v telesu.[1][2] Spada med spondiloartritise (poleg ankilozirajočega spondilitisa, psoriatičnega artritisa, enteropatičnega artritisa), za katere so značilni sorodna klinična slika, odsotnost revmatoidnega dejavnika, rentgenske spremembe ter genetsko ozadje.[3]

Značilen je trias simptomov: vnetni artritis velikih sklepov, vnetje oči (konjunktivitis ali uveitis[4]) in uretritis pri moških oziroma cervicitis pri ženskah. Po določenih črevesnih ali spolnih okužbah se lahko pojavi reaktivni artritis, ki se kaže le z vnetjem sklepov.[5] Pri bolnikih se lahko pokažejo tudi spremembe na koži in sluznicah in luskavici podobne kožne lehe (npr. circinatni balanitis). Lahko pride tudi do bolečega entezitisa (vnetja prirastišča kite na kost) ahilove tetive.[6] Vsi bolniki nimajo izraženih vseh simptomov.

Reaktivni artritis je s HLA-B27 povezan artritis,[7] ki ga sprožijo zlasti nekatere genitourinarne ali črevesne okužbe. Najpogostejši sprožitelj reaktivnega artritisa so črevesne okužbe (Salmonella, Shigella ali Campylobacter) in spolno prenosljive okužbe (Chlamydia trachomatis),[8] lahko pa se pojavi tudi po okužbi s streptokoki skupine A.[9][10]

Najpogosteje se pojavi med starostjo 20 in 40 let, pogostejši je pri moških kot pri ženskah in pri belcih kot pri črncih (gen HLA-B27 je bolj razširjen med belo populacijo).[11][12] Lahko se pojavi v obliki epidemije. Bolniki s hivom so dovzetnejši za pojav reaktivnega artritisa.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Mayo Staff (5. 3. 2011). "Reactive Arthritis (Reiter's Syndrome)". Mayo Clinic. Pridobljeno dne 16. 5. 2011.
  2. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5506899/artritis?query=artritis&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 15. 5. 2020.
  3. Ješe R., Tomšič M. Vnetne revmatične bolezni. Farm vestn 2013; 6: 267–271.
  4. Vidovič Valentinčič N., Kraut A. Uporaba bioloških zdravil za zdravljenje očesnih vnetij. Zdrav Vestn 2012; 81: I-111–21.
  5. H. Hunter Handsfield (2001). Color atlas and synopsis of sexually transmitted diseases, Volume 236. McGraw-Hill Professional. str. 148. ISBN 978-0-07-026033-7.
  6. H. Hunter Handsfield (2001). Color atlas and synopsis of sexually transmitted diseases, Volume 236. McGraw-Hill Professional. str. 148. ISBN 978-0-07-026033-7.
  7. Ruddy, Shaun (2001). Kelley's Textbook of Rheumatology, 6th Ed. W. B. Saunders. str. 1055–1064. ISBN 978-0-7216-9033-9.
  8. Siala, Mariam; et al. (2008). "Analysis of bacterial DNA in synovial tissue of Tunisian patients with reactive and undifferentiated arthritis by broad-range PCR, cloning and sequencing". Arthritis Research & Therapy. BioMed Central. 10 (2): R40. doi:10.1186/ar2398. PMC 2453759. PMID 18412942.
  9. Infectious Diseases Immunization Committee (1995). "Poststreptococcal arthritis". The Canadian Journal of Infectious Diseases. 6 (3): 133–135. doi:10.1155/1995/470341. PMC 3327910. PMID 22514384.
  10. "Reactive Arthritis". www.rheumatology.org. Pridobljeno dne 18. 9. 2019.
  11. Sampaio-Barros PD, Bortoluzzo AB, Conde RA, Costallat LT, Samara AM, Bértolo MB (June 2010). "Undifferentiated spondyloarthritis: a longterm followup". The Journal of Rheumatology. 37 (6): 1195–1199. doi:10.3899/jrheum.090625. PMID 20436080.
  12. Geirsson AJ, Eyjolfsdottir H, Bjornsdottir G, Kristjansson K, Gudbjornsson B (maj 2010). "Prevalence and clinical characteristics of ankylosing spondylitis in Iceland – a nationwide study". Clinical and Experimental Rheumatology. 28 (3): 333–40. PMID 20406616.