Prvačina
Prvačina | |
|---|---|
 | |
  Prvačina Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°53′16.36″N 13°43′23.19″E / 45.8878778°N 13.7231083°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Nova Gorica |
| Nadm. višina | 58,4 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 1.169 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 5297 Prvačina |
| Zemljevidi | |
Prvačina (ital. Prevacina) je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Prvačina je razloženo naselje z jedrom na nizki vzpetini, ki ga zaključuje cerkev sv. Andreja. Leži Vipavski dolini ob reki Vipavi nad železniško progo Jesenice-Sežana. Kraj je znan po prazniku breskev, ki ga vsako leto organizira krajevna skupnost Prvačina. Naselje je bilo močno prizadeto v poplavi 29. in 30. marca 2009.
Ljudje povezani s krajem
Rojeni v Prvačini
- Alojzij Matija Zorn, goriški nadškof
- Hilarij Zorn, cerkveni dostojanstvenik in publicist
Izvor krajevnega imena
Krajevno ime je izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v tamkajšnem vodovodnem imenu Prvač. To se je domnevno razvilo iz hipokristika Pribačь, ki spada med slovanska osebna imena. Kraj je torej poimenovan po očetu z imenom Pribač. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1298 kot Prebätsch, 1339 de Preuacio, 1361 Priwatsch, in 1402 kot Prebatsch.[1]
V obdobju Avstro-Ogrske je imela Prvačina poštni urad, kjer so uporabljali dvojezični poštni žig Prebacina/Prvačina. Poleg pošte je bila v prvačini železniška postaja, ki je nadzorovala kretnice proti Ajdovščini oziroma Štanjelu.
Po 1. svetovni vojni je veliko prvačkih žena odšlo na delo v Egipt, natančneje Aleksandrijo. Delale so kakor Gospodije ali dojilje. V spomin nanje v kraju delujeta društvo Aleksadrink in muzej.
Glej tudi
Sklici
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan
Zunanje povezave
Predstavnosti o temi Prvačina v Wikimedijini zbirki
