Prvačina
Prvačina | |
---|---|
![]() | |
Koordinati: 45°53′16.36″N 13°43′23.19″E / 45.8878778°N 13.7231083°EKoordinati: 45°53′16.36″N 13°43′23.19″E / 45.8878778°N 13.7231083°E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Goriška regija |
Tradicionalna pokrajina | Primorska |
Občina | Nova Gorica |
Površina | |
• Skupno | 4,6 km2 |
Nadm. višina | 58,4 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 1.249 |
• Gostota | 270 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 5297 Prvačina |
Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Prvačina - Vaško jedro | |
Lega | Mestna občina Nova Gorica |
RKD št. | 24952 (opis enote)[2] |
Prvačina (italijansko Prevacina) je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Prvačina je razloženo naselje z jedrom na nizki vzpetini, ki ga zaključuje cerkev sv. Andreja. Leži Vipavski dolini ob reki Vipavi nad železniško progo Jesenice-Sežana. Kraj je znan po prazniku breskev, ki ga vsako leto organizira krajevna skupnost Prvačina. Naselje je bilo močno prizadeto v poplavi 29. in 30. marca 2009.
Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]
Krajevno ime je izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v tamkajšnem vodovodnem imenu Prvač. To se je domnevno razvilo iz hipokoristika Pribačь, ki spada med slovanska osebna imena. Kraj je torej poimenovan po očetu z imenom Pribač. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1298 kot Prebätsch, 1339 de Preuacio, 1361 Priwatsch, in 1402 kot Prebatsch.[3]
V obdobju Avstro-Ogrske je imela Prvačina poštni urad, kjer so uporabljali dvojezični poštni žig Prebacina/Prvačina. Poleg pošte je bila v Prvačini železniška postaja, ki je nadzorovala kretnice proti Ajdovščini oziroma Štanjelu.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1752 je bila ustanovljena Prvačka pleh muzika.
Leta 1826 je začela delovati osnovna šola.
Med 1. svetovno vojno se je kraj znašel v najožjem zaledju Soške fronte. Ob civilnem pokopališču je bilo urejeno tudi vojaško pokopališče z impozantnim obzidjem, ki je bilo kasneje podrto, nagrobni križi in ostale oznake pa odstranjeni.
Po 1. svetovni vojni je veliko prvačkih žena odšlo na delo v Egipt, natančneje Aleksandrijo (Aleksandrinke). Delale so kakor gospodinje ali dojilje. V spomin nanje v kraju delujeta društvo Aleksadrink in muzej.
Ljudje povezani s krajem[uredi | uredi kodo]
- Alojzij Matija Zorn, goriški nadškof
- Hilarij Zorn, cerkveni dostojanstvenik in publicist
Galerija[uredi | uredi kodo]
Vojaško pokopališče[uredi | uredi kodo]
Ostale slike[uredi | uredi kodo]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24952". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Več gradiva o temi Prvačina v Wikimedijini zbirki