Prvačina

Prvačina
Prvačina
	Prvačina Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 45°53′16.36″N 13°43′23.19″E / 45.8878778°N 13.7231083°EKoordinati: 45°53′16.36″N 13°43′23.19″E / 45.8878778°N 13.7231083°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Goriška regija
Tradicionalna pokrajina	Primorska
Občina	Nova Gorica
Površina
• Skupno	4,6 km2
Nadm. višina	58,4 m
Prebivalstvo (2020)
• Skupno	1.249
• Gostota	270 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletje (DST)	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	5297 Prvačina
Zemljevidi	Najdi.si, Geopedia.si
	Prvačina - Vaško jedro
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremična kulturna dediščina
Lega	Mestna občina Nova Gorica
RKD št.	24952 (opis enote)

Prvačina (italijansko Prevacina) je naselje v Mestni občini Nova Gorica.

Prvačina je razloženo naselje z jedrom na nizki vzpetini, ki ga zaključuje cerkev sv. Andreja. Leži Vipavski dolini ob reki Vipavi nad železniško progo Jesenice-Sežana. Kraj je znan po prazniku breskev, ki ga vsako leto organizira krajevna skupnost Prvačina. Naselje je bilo močno prizadeto v poplavi 29. in 30. marca 2009.

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Krajevno ime je izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v tamkajšnem vodovodnem imenu Prvač. To se je domnevno razvilo iz hipokoristika Pribačь, ki spada med slovanska osebna imena. Kraj je torej poimenovan po očetu z imenom Pribač. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1298 kot Prebätsch, 1339 de Preuacio, 1361 Priwatsch, in 1402 kot Prebatsch.^[3]

V obdobju Avstro-Ogrske je imela Prvačina poštni urad, kjer so uporabljali dvojezični poštni žig Prebacina/Prvačina. Poleg pošte je bila v Prvačini železniška postaja, ki je nadzorovala kretnice proti Ajdovščini oziroma Štanjelu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1752 je bila ustanovljena Prvačka pleh muzika.

Leta 1826 je začela delovati osnovna šola.

Med 1. svetovno vojno se je kraj znašel v najožjem zaledju Soške fronte. Ob civilnem pokopališču je bilo urejeno tudi vojaško pokopališče z impozantnim obzidjem, ki je bilo kasneje podrto, nagrobni križi in ostale oznake pa odstranjeni.

Po 1. svetovni vojni je veliko prvačkih žena odšlo na delo v Egipt, natančneje Aleksandrijo (Aleksandrinke). Delale so kakor gospodinje ali dojilje. V spomin nanje v kraju delujeta društvo Aleksadrink in muzej.

Ljudje povezani s krajem[uredi | uredi kodo]

Alojzij Matija Zorn, goriški nadškof
Hilarij Zorn, cerkveni dostojanstvenik in publicist

Galerija[uredi | uredi kodo]

Vojaško pokopališče[uredi | uredi kodo]

Ostale slike[uredi | uredi kodo]

Železniška postaja
Cerkev sv. Andreja
Razglednica Prvačine iz leta 1910

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24952". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

seznam naselij v Sloveniji

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Prvačina v Wikimedijini zbirki

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.

[RKD24952-2] "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24952". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

[3] Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan

[1]

[2]

[3]