Prvačina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prvačina
Cerkev sv. Andreja v Prvačini.png
Prvačina is located in Slovenija
Prvačina
Prvačina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°53′16.36″N 13°43′23.19″E / 45.8878778°N 13.7231083°E / 45.8878778; 13.7231083Koordinati: 45°53′16.36″N 13°43′23.19″E / 45.8878778°N 13.7231083°E / 45.8878778; 13.7231083
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaNova Gorica
Površina
 • Skupno4,6 km2
Nadm. višina
58,4 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno1.240
 • Gostota270 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Prvačina - Vaško jedro
LegaMestna občina Nova Gorica
RKD št.24952 (opis enote)[2]

Prvačina (italijansko Prevacina) je naselje v Mestni občini Nova Gorica.

Prvačina je razloženo naselje z jedrom na nizki vzpetini, ki ga zaključuje cerkev sv. Andreja. Leži Vipavski dolini ob reki Vipavi nad železniško progo Jesenice-Sežana. Kraj je znan po prazniku breskev, ki ga vsako leto organizira krajevna skupnost Prvačina. Naselje je bilo močno prizadeto v poplavi 29. in 30. marca 2009.

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Krajevno ime je izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v tamkajšnem vodovodnem imenu Prvač. To se je domnevno razvilo iz hipokoristika Pribačь, ki spada med slovanska osebna imena. Kraj je torej poimenovan po očetu z imenom Pribač. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1298 kot Prebätsch, 1339 de Preuacio, 1361 Priwatsch, in 1402 kot Prebatsch.[3]

V obdobju Avstro-Ogrske je imela Prvačina poštni urad, kjer so uporabljali dvojezični poštni žig Prebacina/Prvačina. Poleg pošte je bila v Prvačini železniška postaja, ki je nadzorovala kretnice proti Ajdovščini oziroma Štanjelu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1752 je bila ustanovljena Prvačka pleh muzika.

Leta 1826 je začela delovati osnovna šola.

Med 1. svetovno vojno se je kraj znašel v najožjem zaledju Soške fronte. Ob civilnem pokopališču je bilo urejeno tudi vojaško pokopališče z impozantnim obzidjem, ki je bilo kasneje podrto, nagrobni križi in ostale oznake pa odstranjeni.

Po 1. svetovni vojni je veliko prvačkih žena odšlo na delo v Egipt, natančneje Aleksandrijo (Aleksandrinke). Delale so kakor gospodinje ali dojilje. V spomin nanje v kraju delujeta društvo Aleksadrink in muzej.

Ljudje povezani s krajem[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Vojaško pokopališče[uredi | uredi kodo]

Ostale slike[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24952". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Prvačina v Wikimedijini zbirki