Programski jezik B

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
B
Začetna izdaja 1969 (1969)[1]
Oblikoval Ken Thompson
Razvijalec Ken Thompson, Dennis Ritchie
Tipizacija brez tipov (vse je strojna beseda)
Vplivi BCPL, PL/I
Vplival na C
Običajna končnica datoteke .b

Prográmski jêzik B ali kar B je nizkonivojski programski jezik, ki so ga razvili v Bellovih laboratorijih. Danes je že skoraj izumrl in ostaja le še kot zgodovinska zanimivost, ker predstavlja predhodno fazo med jezikoma BCPL in C-jem. Jezik je večinoma delo Kena Thompsona ob pomoči Dennisa Ritchieja. Pojavil se je leta 1969, oziroma nekako ob tem času.

B se je razvil iz jezika BCPL, ime pa je verjetno skrčitev imena BCPL. Ritchie je domneval, da ime lahko izhaja iz besede Bon, zgodnejšega, vendar nepovezanega programskega jezika, ki ga je Thompson razvil za uporabo v operacijskem sistemu Multics.[a]

B je bil ustvarjen za rekurzivne, nenumerične, strojno neodvisne aplikacije, kot je sistemska in jezikovna programska oprema.[3]

Kakor BCPL in FORTH je B poznal le en podatkovni tip, strojno besedo (word). Večina operatorjev je obravnavala besedo kot celo število (+, -, *, /), drugi pa kot pomnilniški naslov. Drugače je bil jezik zelo podoben zgodnjim različicam C-ja. Obstajalo je nekaj funkcij iz knjižnic, med njimi tiste, ki so bile zelo podobne funkcijam iz standarne vhodno/izhodne knjižnice v C-ju.

Zgledi[uredi | uredi kodo]

Naslednji zgled programa je iz Users' Reference to B Kena Thompsona:[3]

/* Naslednja funkcija bo iztiskala nenegativno število n v
   bazi b, kjer je 2<=b<=10. Podprogram uporablja dejstvo, da
   imajo števke od 0 do 9 v naboru znakov ASCII zaporedne
   kodne vrednosti. */

printn(n, b) {
        extrn putchar;
        auto a;

        if (a = n / b)        /* določitev in ne test enakosti */
                printn(a, b); /* rekurzivno */
        putchar(n % b + '0');
}

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ »Njegovo ime verjetno predstavlja skrčitev BCPL, čeprav druga teorija pravi, da se je razvilo iz besede Bon [Thompson 69], nepovezanega jezika, ki ga je ustvaril Thompson v času Multicsa. Bon je bil poimenovan ali po njegovi ženi Bonnie, ali (po enciklopedičnem navedku v njegovem priročniku) po religiji, katere rituali vsebujejo mrmranje čarobnih formul.«[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]



Glavni programski jeziki (več)

Industrijski: ABAP | Ada | C | C++ | C# | COBOL | Delphi | Fortran | java | JavaScript | lisp | Objective-C | Perl | PHP | PL/SQL | Python | SAS | sh | SQL | Visual Basic | zbirnik

Akademski: Eiffel | Haskell | Logo | ML | paskal | prolog | scheme | Smalltalk

Zgodovinski: ALGOL | APL | AWK | B | BASIC | Clipper | PL/I | Simula