Preganjanje kristjanov v Severni Koreji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Preganjanje kristjanov v Severni Koreji se dogajala stalno in sistematično.[1][2][3][4][5][6] Glede na številne resolucije, ki jih je sprejela Komisija Združenih narodov za človekove pravice, severnokorejska komunistična vlada meni, da so verske dejavnosti politični zločini, ker bi lahko ogrozili kult osebnosti Kima Il-sunga in njegove družine.[7][8][9] Delavska stranka Koreje tudi meni, da je vera orodje ameriškega imperializma, severnokorejska država pa s tem argumentom upravičuje svoje dejavnosti.[10]

Leta 2002 je bilo ocenjeno, da je bilo v Severni Koreji 12.000 protestantov in 800 katoličanov,[11] vendar so južnokorejske in mednarodne skupine, povezane s cerkvijo, potrdile precej višje ocene, okrog 406.000 kristjanov.[12][13][14]

Preganjanje[uredi | uredi kodo]

Po podatkih krščanske organizacije Open Doors Severna Koreja kristjane in druge vernike preganja bolj kot katera koli druga država na svetu.[15]

V raziskavi s 117 Severnimi Korejci, ki so bili prizadeti zaradi preganjanja religije in ki jo je izvedla Korejska pobuda za prihodnost, so ugotovili, da so kristjani predstavljali približno 80 % vseh ljudi, ki so bili aretirani v državi.[16]

Aretacije in zapiranje[uredi | uredi kodo]

Christian Solidarity Worldwide je izjavil, da obstajajo številna poročila o vernih ljudeh, ki so bili poslani v koncentracijska taborišča[17] ter bili podvrženi sistematičnemu mučenju in drugemu nečloveškemu ravnanju zaradi svoje vere.[18] Zaprti naj bi bili tudi družinski člani aretiranih kristjanov, vključno z otroki. Najmlajši od teh zabeleženih pripornikov je bil ob aretaciji star komaj tri leta.[19]

Open Doors ocenjuje, da je v severnokorejskih zaporniških taboriščih zaprtih od 50.000 do 70.000 kristjanov.[20][21] Po navedbah Korea Future Initiative so kristjani zaprti nesorazmerne številu v primerjavi s Severnimi Korejci drugih ver.

Glede na poročila severnokorejskih prebežnikov so le-ti podvrženi strožjemu ravnanju, mučenju in daljši zaporni kazni, če severnokorejske oblasti odkrijejo, da so se severnokorejski begunci, ki so bili vrnjeni iz Kitajske, spreobrnili v krščanstvo.[22]

Množične usmrtitve[uredi | uredi kodo]

Po poročanju AsiaNewsa so bili v času vladanja Kima Il-sunga vsi severnokorejski katoliški duhovniki usmrčeni, verniki, ki se pa niso odrekli veri, pa so bili označeni za »ameriške vohune« in bili prav tako ubiti.

Javne usmrtitve[uredi | uredi kodo]

Obstajajo poročila o javnih usmrtitvah kristjanov,[23][24] pri čemer je en severnokorejski prebežnik poročal, da je bil en kristjan javno usmrčen pred tisočimi ljudmi. Na primer, kristjanka Ri Hyon-ok je bila domnevno javno usmrčena v Ryongchonu 16. junija 2009 zaradi branja Biblije, njen mož in njuni otroci pa so bili deportirani v politično zaporniško taborišče Hoeryong, kjer so bili deležni sistematičnega mučenja.[25]

Stanje cerkva v državi[uredi | uredi kodo]

V času vladanja Kima Il-sunga so bile v Severni Koreji zaprte in zapuščene vse cerkve in drugi verski objekti, od katerih so jih komunisti tudi veliko porušili.[26][27] Leta 1988 pa so v Pjongjangu s tujimi donacijami zgradili štiri cerkvene zgradbe: eno katoliško, dve protestantski in eno rusko pravoslavno. Vendar so ti verski objekti odprti le za tujce, severnokorejskim državljanom pa je strogo prepovedano se udeležiti verskih obeleževanj. Storitve se uporabljajo za vnos tuje valute tujih obiskovalcev, vključno z Južnokorejci.[28][29] Zato je jasno, da so cerkve v Severni Koreji uporabljene izključno v propagandne namene. Prebežniki, ki so pobegnili v Južno Korejo, trdijo, da večina Severnih Korejcev ne ve, da cerkev sploh obstaja.[30]

Biblija[uredi | uredi kodo]

Poročajo, da je Biblija strogo prepovedana v Severni Koreji in pojavilo se je več incidentov,[31] v katerih so bili kristjani aretirani in usmrčeni zaradi branja in prodaje svetega pisma, medtem ko druga poročila navajajo, da imajo tudi svojo prevedeno Biblijo.[32][33][34]

Leta 2014 je bil ameriški državljan Jeffrey Edward Fowle prisilno pridržan, potem ko so severnokorejske oblasti odkrile, da je med počitnicami v državi pozabil Biblijo v javnem stranišču.[35]

Ugrabitve vernikov[uredi | uredi kodo]

Severnokorejska komunistična vlada je ugrabila več menihov, duhovnikov, patrijarhov in drugih vernikov, ki so se borili proti preganjanju religije. Med drugimi so:

Odzivi[uredi | uredi kodo]

Preganjanje so obsodile številne različne organizacije in gibanja, vključno z Genocide Watch,[37] SDLP[38] in britansko vlado.[39][40][41]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Casper, Jayson (21. december 2020). »117 Witnesses Detail North Korea's Persecution of Christians«. Christianity Today. Arhivirano iz spletišča dne 1. septembra 2021. Pridobljeno 1. septembra 2021.
  2. ↑ Benedict Rogers (22. julij 2021). »The World Must Not Forgot North Korea's Crimes Against Humanity«. The Diplomat. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2021. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  3. ↑ Harriet Sherwood (16. januar 2019). »One in three Christians face persecution in Asia, report finds«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2021. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  4. ↑ William J. Cadigan (17. januar 2015). »Christian persecution reached record high in 2015, report says«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2021. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  5. ↑ Harriet Sherwood (27. julij 2015). »Dying for Christianity: millions at risk amid rise in persecution across the globe«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 8. februarja 2019. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  6. ↑ Andre Vornic (24. julij 2009). »North Korea 'executes Christians'«. BBC. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2021. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  7. ↑ »N. Korea escalates 'cult of Kim' to counter West's influence«. The Christian Science Monitor, January 3, 2007. Arhivirano iz spletišča dne 8. januarja 2012. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  8. ↑ »Eyewitness: Christianity in North Korea«. BBC (v britanski angleščini). 6. januar 2002. Pridobljeno 1. novembra 2021.
  9. ↑ »North Korea«. www.persecution.com. Pridobljeno 28. januarja 2022.
  10. ↑ Casper, Jayson (21. december 2020). »117 Witnesses Detail North Korea's Persecution of Christians«. Christianity Today. Arhivirano iz spletišča dne 1. septembra 2021. Pridobljeno 1. septembra 2021.
  11. ↑ Caroline Gluck (6. januar 2002). »Eyewitness: Christianity in North Korea«. BBC. Arhivirano iz spletišča dne 9. decembra 2003. Pridobljeno 4. avgusta 2012.
  12. ↑ Alton, 2013. p. 79. As of 2005 the agency "Religious Intelligence UK" estimated 3,846,000 believers of Korean shamanism, 3,245,000 Chondoists, 1,082,888 Buddhists, 406,000 Christians, and the rest non-believers.
  13. ↑ Chryssides, Geaves. 2007. p. 110
  14. ↑ Association of Religion Data Archives: North Korea: Religious Adherents, 2010 Arhivirano 2018-11-16 na Wayback Machine.. Data from the World Christian Database.
  15. ↑ »World Watch List 2012: North Korea No. 1 Persecutor of Christians for 10th Straight Year«. Open Doors, January 2, 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2012. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  16. ↑ »An exceptional report of Korea Future Initiative about religious persecution | IIRF«. www.iirf.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2022. Pridobljeno 1. novembra 2021.
  17. ↑ »North Korea: A case to answer, a call to act« (PDF). Christian Solidarity Worldwide, 2007. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 21. oktobra 2013. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  18. ↑ »50,000 Christians imprisoned in North Korea«. Vatican Radio, April 15, 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. septembra 2012. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  19. ↑ »North Korea«. United States Department of State (v ameriški angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2022.
  20. ↑ »Death of Kim Jong-Il may not change much for North Korean Christians«. Open Doors UK, December 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2012. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  21. ↑ »Christians in North Korea face torture, execution by firing squad: USCIRF report«. The Christian Post (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 11. septembra 2021. Pridobljeno 11. septembra 2021.
  22. ↑ »A prison without bars, Eyewitness accounts of the persecution of members of religious groups and repatriated refugees (p. 27–31)« (PDF). U.S. Commission on International Religious Freedom, March 2008. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 27. februarja 2014. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  23. ↑ »North Korea crushing churches«. National Post Canada, November 18, 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2012. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  24. ↑ »New Reports Tell of Executions, Torture of Christians in North Korea«. Christian Today, May 27, 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2012. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  25. ↑ »North Korea executes woman for giving out bibles«. New York Post, July 24, 2009. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2021. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  26. ↑ »Destroyed Church in Wonsan Vicinity«. Willibroard's Gallery. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2012. Pridobljeno 10. januarja 2012.
  27. ↑ »First Church Building Opened in Communist North Korea«. The Forerunner, December 2007. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2012. Pridobljeno 10. januarja 2012.
  28. ↑ »Bongsu Church in Pyongyang a Fraud, Only for False Propagation of Freedom of Religion«. Daily NK, August 2, 2005. Arhivirano iz spletišča dne 22. januarja 2014. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  29. ↑ »Remembering North Korea's Christian martyrs«. BBC News (v britanski angleščini). 26. december 2016. Pridobljeno 19. oktobra 2021.
  30. ↑ »North Korea«. United States Department of State (v ameriški angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2022.
  31. ↑ »North Korea executes woman for giving out bibles«. New York Post, July 24, 2009. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2021. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  32. ↑ »VOM Korea uses Bibles translated by the North Korean government«. Mission Network News. 24. junij 2021.
  33. ↑ Tertitskiy, Fyodor (6. junij 2016). »The good things in North Korea: Taking a moment to recognize good art, good scholarship and good people«. NK News.
  34. ↑ Dillmuth, Timothy (14. maj 2014). »Where Did Our North Korean Bible Translation Come From?«. Do the Word.
  35. ↑ »U.S. Tourist Was Detained In North Korea For Leaving Bible In A Bathroom«. HuffPost (v angleščini). 2. avgust 2014. Pridobljeno 1. novembra 2021.
  36. ↑ »N Korea jails Canadian pastor for life«. BBC News (v britanski angleščini). Pridobljeno 1. novembra 2021.
  37. ↑ »North Korea«. Genocide Watch (v angleščini). Pridobljeno 1. novembra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  38. ↑ »Freedom of religious belief part one«. BBC Democracy Live (v britanski angleščini). 25. marec 2014. Pridobljeno 1. novembra 2021.
  39. ↑ »Freedom of religious belief part one«. BBC Democracy Live (v britanski angleščini). 25. marec 2014. Pridobljeno 1. novembra 2021.
  40. ↑ »An exceptional report of Korea Future Initiative about religious persecution | IIRF«. www.iirf.eu. Pridobljeno 1. novembra 2021.[mrtva povezava]
  41. ↑ »Freedom of religious belief part two«. BBC Democracy Live (v britanski angleščini). 26. marec 2014. Pridobljeno 1. novembra 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Preganjanje_kristjanov_v_Severni_Koreji&oldid=6096906«