Prefektura Kagošima

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prefektura Kagošima

鹿児島県
Japonščina transkripcije
 • japonščina鹿児島県
 • RomadžiKagoshima-ken
Kagošima, prefektura in aktivni vulkan Sakuradžima
Kagošima, prefektura in aktivni vulkan Sakuradžima
Zastava Prefektura Kagošima
Zastava
Uradni logotip Prefektura Kagošima
Simbol
Himna: Kagoshima kenmin no uta
Lega Prefektura Kagošima
31°33′36.6″N 130°33′29.4″E / 31.560167°N 130.558167°E / 31.560167; 130.558167Koordinati: 31°33′36.6″N 130°33′29.4″E / 31.560167°N 130.558167°E / 31.560167; 130.558167
Država Japonska
RegijaKjušu
OtokKjušu
glavno mestoKagošima
Okrožjaokrožja: 8, občine: 43
Površina
 • Skupno9.187,01 km2
Rang10.
Prebivalstvo
 (1. september 2022)
 • Skupno1.564.175
 • Rang24.
 • Gostota170 preb./km2
ISO 3166 kodaJP-46
Spletna stran[www.pref.kagoshima.jp/foreign/english/index.html www.pref.kagoshima.jp/foreign/english/index.html]
Mesto Kagošima z vulkanom Sakuradžima v ozadju

Prefektura Kagošima (japonsko Kagoshima-ken 鹿児島県) je prefektura na jugozahodnem delu japonskega otoka Kjušu. Glavno mesto prefekture je mesto Kagošima (japonsko Kagoshima-shi 鹿児島市).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prefektura Kagošima ustreza starodavnima japonskima provincama Ōsumi in Sacuma, vključno s severnim delom otočja Rjukju (Sacunan).[1] Ta regija je igrala ključno vlogo pri obnovi Meidži (Saigō Takamori), mesto Kagošima pa je bilo pomembno pomorsko oporišče med japonskimi vojnami 20. stoletja in dom admirala Tōgō Heihačira. Novejši incidenti so potopitev severnokorejske vohunske ladje (razred 100 ton) leta 2001 s strani obalne straže, ki je bila kasneje rešena in razstavljena v Tokiu, ter ugrabitev pisarniškega uradnika na plaži v Kagošimi leta 1978 s strani agentov iste države. To je postalo znano šele pred kratkim pod upravo Koizumija.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Prefektura Kagošima je na jugozahodnem koncu Kjušuja na polotokih Sacuma in Ōsumi. Ta prefektura vključuje tudi verigo otokov, ki se nekaj sto kilometrov razteza naprej proti jugozahodu Kjušuja. Najpomembnejša skupina je otočje Amami. Obdan z [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskim morjem]g na zahodu, [[prefektura Okinava|prefekturo Okinava]g na jugu, prefekturo Kumamoto na severu in [[prefektura Mijazaki|prefekturo Mijazaki]g na vzhodu, ima 2632 km obale (vključno z 28 otoki). Ima zaliv, imenovan Kagošima (Kinkovan), ki je stisnjen z dvema polotokoma, Sacuma in Ōsumi. Zaradi svoje lege je bila v različnih obdobjih zgodovine »vrata« na Japonsko. Medtem ko ima Kjušu približno 13 milijonov ljudi, jih je v tej prefekturi manj kot 2 milijona.

Prefektura se ponaša z verigo aktivnih in mirujočih vulkanov, vključno z velikim Sakuradžima, ki se dviga iz zaliva Kagošima nasproti mesta Kagošima. Iz kaldere prihaja stalen curek dima in pepela, ki ga skoraj vsak dan prekinjajo glasnejši majhni izbruhi. V aktivnih dneh je v mestu Kagošima priporočljiv dežnik za zaščito pred pepelom. Sakuradžima je eden najbolj aktivnih japonskih vulkanov. Večji izbruhi so se zgodili leta 1914, ko je otoška gora razlila dovolj materiala, da se je trajno povezala s celino, in manjši izbruh leta 1960. Zaradi vulkanskih materialov v tleh je Sakuradžima vir rekordno velikih redkev daikon, velikosti približno kot košarkarska žoga. Številne plaže okoli zaliva Kagošima so posejane z obrabljenimi plovci. Kratersko jezero na jugozahodnem koncu prefekture, blizu zdraviliškega mesta Ibusuki, je dom redke vrste orjaške jegulje.

Od 31. marca 2019 je bilo 13 % celotne površine prefekture označenih kot naravni parki, in sicer narodnini park Amami Guntō, narodnini park Kirišima-Kinkovan, narodnini park Unzen-Amakusa in narodnini park Jakušima; kvazi narodna parka Košikišima in Ničinan Kaigan; in prefekturni naravni parki Akune, Bōnoma, Fukiagehama, Imutaike, Ōsumi Nanbu, Sendaigava Rjūiki, Takakumajama in Tokara Reto[2][3]

Mesta[uredi | uredi kodo]

Prefektura zajema 19 mest: Aira, Akune, Amami, Hioki, Ibusuki, Ičikikušikino, Isa, Izumi, Kagošima, Kanoja, Kirišima, Makurazaki, Minamikjūšū, Minamisacuma, Nišinoomote, Sacumasendai, Šibuši, Soo in Tarumizu.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Večina gospodarskega sektorja je osredotočena na mesto Kagošima in okolico, kar ustreza obsegu nekdanje province Sacuma. Vzhodni del prefekture, nekdanja provinca Ōsumi, je večinoma podeželski in kaže splošni upad prebivalstva.

Prefektura ima močne kmetijske korenine, kar se odraža v njenem najbolj znanem izvozu: zelenem čaju, sladkem krompirju, redkvi, rižu Pongee, jedi Sacuma, svinjini Berkshire (»kurobuta«) in lokalni govedini Black vagju. Proizvodnja kosmičev palamide v prefekturi Kagošima je na drugem mestu za proizvodnjo v Šizuoki. Poleg tega proizvaja največjo količino jegulj unagi na Japonskem. Kagošima je tudi največja prefektura za proizvodnjo govedine in svinjine na Japonskem.

Japonska agencija za vesoljsko raziskovanje (JAXA) ima več objektov v prefekturi, vključno z glavnim izstrelitvenim objektom v državi na Tanegašimi in vesoljskim centrom Učinoura.

Bruto domači proizvod prefekture je približno 4,834 bilijona jenov.

Narečje[uredi | uredi kodo]

Danes je Kagošima dom značilnega japonskega narečja, znanega kot narečje Sacugū (薩隅方言, Sacugū Hōgen) ali narečje Kagošime (鹿児島弁, Kagošima-ben ali Kagoma-ben), ki se od običajnih narečij Kjušu razlikuje po svoji izgovorjavi džocugana.

Večinoma je narečje Sacugū nerazumljivo s standardno japonščino,[4] čeprav večina govorcev pozna oba zaradi jezikovne standardizacije na Japonskem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Nussbaum, "Provinces and prefectures" at p. 780, str. 780, na Google Books.
  2. 自然公園都道府県別面積総括 [General overview of area figures for Natural Parks by prefecture] (PDF) (japonščina). Ministry of the Environment. Pridobljeno dne 12 August 2019.
  3. 自然公園 [Natural Parks] (japonščina). Kagoshima Prefecture. Pridobljeno dne 12 August 2019.
  4. Okumura, Nao (July 26, 2016). "Japanese Dialect Ideology from Meiji to the Present". Portland State University. str. 9.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]