Prato della Valle

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 45°23′54″N 11°52′33″E / 45.39833°N 11.87583°E / 45.39833; 11.87583

Prato della Valle, samostan sv. Justine na sredini v ozadju
Samostan sv. Justine.

Prato della Valle (beneško Prà deła Vałe) je eliptični trg površine 90.000 kvadratnih metrov v Padovi v Italiji. Je največji trg v Italiji [1] in eden največjih v Evropi. Danes je trg velik prostor z zelenim otokom v središču, l'Isola Memmia, obdan z majhnim kanalom, omejenim z dvema obročema kipov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Panorama

Pred letom 1635 je bilo območje, ki bo postalo znano kot 'Prato della valle', v velik neznačilen delno zamočvirjen teren južno od starega mestnega obzidja Padove. Leta 1636 je skupina Benečanov in beneških plemičev financirala gradnjo začasnega, a razkošnega gledališča kot prizorišča za posnemanje bitk na konjih. Glasbena zabava, ki je služila kot prolog bitkam velja za neposredno predhodnico prvih javnih opernih predstav v Benetkah, ki so se začele naslednje leto.

Leta 1767 je trg, ki je pripadal menihom samostana sv. Justine, postal javna last mesta Padova. Leta 1775 se je Andrea Memmo, kip je na trgu, odločil, da bo dvignil in preoblikoval celotno območje. Celoten projekt, ki ni bil nikoli dokončan, je predstavljen v znameniti bakreni gravuri Francesca Piranesija iz leta 1785. Zdi se, da je Memmo naročil to in druge predstavitve in jih razstavil v Palazzo Venezia, sedežu veleposlaništva Beneške republike v Rimu. To je storil, da bi privabil druge pomembne osebnosti k financiranju postavitve kipov za okrasitev trga. Projekt je odobril Domenico Cerato, profesor arhitekture v Vicenzi in Padovi. Predhodne izkope, ki so jih naredili za namestitev vodovodnega sistema in za dvig območja, je vodil Simone Stratico. Ta izkopavanja so razkrila ostanke starodavnega rimskega gledališča. Te najdbe so pobudi dale občutek zgodovinskega dostojanstva in ga spremenile v projekt kultiviranja njegove naravne javne uporabe. Andrea Memmo je prebival v Palazzo Angeli, zgrajeni v 15. stoletju, ki stoji ob Prato della Valle na vogalu z drevoredom Umberta I. Danes je v monumentalni palači, last mesta Padova, muzej Precinema, zbirka Minici Zotti.

Posebej zanimivi so benediktinski samostan sv. Justine, neoklasicistična Loggia Amulea in številne zanimive palače, zgrajene med 14. in 18. stoletjem, ki obkrožajo trg.

Prato della Valle s pogledom na baziliko svetega Antona Padovanskega.

Prato della Valle danes[uredi | uredi kodo]

Prato della Valle je že od samega začetka zasedel svoje mesto v srcu Padovancev, ki ga pogosto imenujejo Il Prato. V različnih obdobjih so ga poznali tudi kot dolino brez trave, ker je število dreves preprečilo, da bi tam rastla trava. Danes pa je popolnoma pokrit s travo in številnimi majhnimi drevesi.

V 1990-ih je Prato zašel v obdobje degradacije in zanemarjanja, danes pa je bil obnovljen s pomočjo kultivacijskih projektov ter skrbi in vpletenosti Padove. Poleti je trg živ z velikim številom obiskovalcev, ki rolkajo, se sprehajajo ali študirajo, medtem ko se sončijo. Poletne večere zaznamuje prisotnost najstnikov in mladih, ki klepetajo do zgodnjih jutranjih ur.

Prato della Valle je že nekaj let sedež padovanskega odseka Festivalbara, v zadnjem času pa je bil gostitelj tekmovanj v rolanju, zahvaljujoč širokemu asfaltiranemu obroču, ki obdaja trg.

Vsako Novo leto in v času praznika Marijinega oznanjenja sredi avgusta se v Pratu odvijajo zabave z glasbo in ognjemetom.

Kipi[uredi | uredi kodo]

Kip Trojanca Antenorja, legendarnega ustanovitelja Padove
Andrea Memmo

Na Prato della Valle stoji 78 kipcev v naravni velikosti (40 v zunanjem, 38 v notranjem obroču). Ustvarili so jih med leti 1775 in 1838 različni kiparji iz apnenca, iz kamnoloma v Colli Berici v bližini Vicenze (Pietra di Vicenza). Ta mehki kamen je še posebej primeren za uporabo v kiparstvu, vendar je tudi občutljiv na vremenske vplive. Od konca 19. stoletja so bili večkrat obnovljeni in konzervirani kipi.[2]

Prvi kip je bil postavljen leta 1775, Cicero, nadomestil pa ga je kip, ki ga je podaril Memmo, legendarni mestni ustanovitelj Antenor, saj Cicero s Padovo ni imel nobenih odnosov. Zadnji od prvotnih kipov je bil Francesco Luigi Fanzago, zdravnik z univerze v Padovi, postavljen pa je bil leta 1838. Tudi sam Memmo je predstavljen kot skulptura; postavljen je bil dve leti po njegovi smrti. Kipa Danteja in Giotta sta bila postavljena pred ložo Amulea.

V 19. stoletju je bil kip matematika Giovannija Polenija, delo Canove, obnovljen, ker je bil v slabem stanju in je bil leta 1963 dokončno nadomeščen s kopijo. Izvirnik je v muzeju.

Figure je poškodovala toča v letih 1782 in 1834, vojaki pa v prvi svetovni vojni. Leta 1895 in 1921 so bili restavrirani ali popolnoma na novo postavljeni.[3]

Na figurah je treba znova in znova izvajati obnovitvena dela.[4] Dolgoročno načrtujejo, da bi vse kipe nadomestili s kopijami in izvirnike postavili v Musei Civici degli Eremitani, saj še kipom vedno grozi vreme zaradi onesnaževanja zraka.[5]


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. (italijansko) Lionello Puppi, Giuseppe Toffanin. Guida di Padova. Arte e storia tra vie e piazze. Trieste, 1983, p. 163
  2. Puppi, Prato della Valle, S. 216.
  3. Prato della Valle – Girando per Padova
  4. Prato della Valle parte il restauro delle statue rovinate
  5. Dal convegno su Prato: "Si ripensi il progetto" – Legambiente Padova

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Pierluigi Petrobelli." L'Ermiona di Pio Enea Obizzi ed i primi spettacoli d'opera venetiani" in La nuova musicologica italiana, Torino, Einaudi, 1965 (Quaderni della rassegna musicale, 3)
  • Prosdocimi, Aldo. Il Prato della Valle, Padova. 1978.
  • Stratico, Simone. Dell'antico teatro di Padova, Padova, 1795.
  • Stefano Zaggia. Isoletta sacra al commercio ed all’arti". Andrea Memmo, Melchiorre Cesarotti e il Prato della Valle come esperimento di riforma del paesaggio urbano, in Melchiorre Cesarotti e le trasformazioni del paesaggio europeo, a cura di F. Finotti, Trieste, EUT, 2010, pp. 112–128. http://hdl.handle.net/10077/4458

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]