Potočna zlatovčica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Potočna zlatovščica)
Jump to navigation Jump to search
Potočna zlatovčica
Salvelinus fontinalis Prague Vltava 5.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red: Salmoniformes
Družina: Salmonidae (postrvi)
Rod: Salvelinus
Vrsta: S. fontinalis
Znanstveno ime
Salvelinus fontinalis
(Mitchill, 1814)
podvrste

S. f. agassizii (Garman, 1885)
S. f. timagamiensis Henn & Rinckenbach, 1925

Sinonimi[1]

Potočna zlatovčica (znanstveno ime Salvelinus fontinalis) je vrsta postrvi, ki je domorodna v Severni Ameriki, od tam pa so jo razselili po svetu.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Potočna postrv je po hrbtu olivno do temno zelene barve, posejane z gostimi rumenimi pegami okrogle oblike. Boki so rumeno bele barve s svetlejšimi pikami, trebuh je bel ali rdečkast. V času drsti je trebuh izrazito rdeče barve. Na hrbtu in repni plavuti ima ta vrsta postrvi temne pege, nekateri primerki pa imajo po celem telesu včasih tudi rdeče pege, ki imajo včasih lahko belo obrobo.

Odrasla potočna postrv doseže običajno med 25 in 65 cm v dolžino in tehta med 0,3 in 3 kg. Najdaljša zabeležena potočna zlatovčica je merila 86 cm in je tehtala 6,6 kg. Povprečna življenjska doba znaša okoli 7 let, v Kaliforniji pa so popisali primerek, star 15 let. Hitrost rasti potočne zlatovčice je pogojena z letnim časom, starostjo, temperaturo vode in zraka ter s hitrostjo vodotoka, v katerem živi. Načeloma ribe rastejo hitreje spomladi, ko je hitrost vodotokov višja, in tudi sicer ribe v hitrejših vodotokih rastejo hitreje.[3]

Hrani se s planktonom, vodnimi nevretenčarji, školjkami, ličinkami vodnih žuželk, veliki primerki pa tudi z ribami.

Habitat[uredi | uredi kodo]

Potočna zlatovčica poseljuje manjša in večja jezera, potoke, reke in ribnike. Za preživetje potrebuje čisto vodo z visoko vsebnostjo kisika. Najbolj ji ustrezajo vode s pH vrednostjo med 5,0 in 7,5, preživi pa lahko v vodah z vrednostjo med 3,5 in 9,8.[4] Najbolje uspevajo v vodotokih s temperaturami med 1 in 22° C. V poletnih mesecih, ko se voda segreje in vodni tok umiri so prizadeti redvsem veliki primerki.[5]

Drstijo se med septembrom in marcem, spolno pa dozorijo med drugim in tretjim letom starosti, ko dosežejo dolžino med 15 in 30 cm.[2] Ikre samice odlagajo v plitke kotanje na prodnatem dnu, kjer se razvijajo med 95 in 100 dni.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Synonyms of Salvelinus fontinalis (Mitchill, 1814)". Fishbase. Pridobljeno dne 2014-02-23. 
  2. 2,0 2,1 Potočna zlatovčica na strani "Ribe Hrvatske", dostopano 29. julija 2014.
  3. Xu, Calin; Letcher, Benjamin H.; Nislow, Keith H. (Nov 2010). "Context-specific influence of water temperature on brook trout growth rates in the field". Freshwater Biology 55 (11): 2253–2264. doi:10.1111/j.1365-2427.2010.02430.x. 
  4. "Brook Trout (''Salvelinus fontinalis'')". Chebucto.ns.ca. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-12-14. Pridobljeno dne 2013-07-10. 
  5. Xu, C.L.; Letcher, B. H.; Nislow, K. H. (June 2010). "Size-dependent survival of brook trout Salvelinus fontinalis in summer: effects of water temperature and stream flow". Journal of Fish Biology 76 (10): 2342–2369. PMID 20557596. doi:10.1111/j.1095-8649.2010.02619.x. 

Zunenje povezave[uredi | uredi kodo]