Cangla

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cangla jezik
Šarčop
Izgovarjava[tsʰaŋla]
Materni jezikZastava Butana Butan (140.000)
Tibet (7.000)
Zastava Indije Indija Arunačal Pradeš (11.200)
EtničnostŠarčops, Monpa, Memba, Pemako Tibetanci
Št. maternih
govorcev
(170.000 cited 1999–2007)[1]
Narečja
Butanski Cangla (Trašigang)
Pisavanobene uradne; Tibetanska pisava v uporabi
Jezikovne oznake
ISO 639-3Oba:
tsj – Cangla
kkf – Kalaktang Monpa (?)
Glottologtsha1247
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Klasifikacija jezika[uredi | uredi kodo]

Cangla naj bi bila blizu Tibetanskim jezikom. Bradley (2002) jo je vključil med vzhodne botijske jezike.[2] Van Driem (2011), pa ga je pustil neklasificiranega med Sino-tibetanskimi, za izvedbo nadaljnih raziskav.[3] Jezik ima veliko podobnosti s tibetanskimi jeziki in je ozko povezan s klasično tibetanščino, z mnogimi starimi ostalinami, ki so se v moderni tibetanščini spremenile (Bodt (2012:188-189)).[4] osvetljuje Cangla jezik kot Botijski jezik, vendar upozarja, da je Cangla (kot vzhodni botijski jezik) je sicer povezan, vendar ne neposredno izhajajoč iz klasične tibetanščine.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Cangla at Ethnologue (18. izd., 2015)
    Kalaktang Monpa (?) at Ethnologue (18. izd., 2015)
  2. ↑ David Bradley (2002), "Podskupina Tibetansko-burmanskih", in Beckwith & Blezer, Srednjeveški tibetansko-burmanski jeziki, BRILL, pp. 73–112
  3. ↑ George van Driem (2011), "Tibetansko-burmanska podskupina in zgodovinska slovnica", Himalayan Linguistics Journal 10(1):31–39
  4. ↑ Bodt, Timotheus A. 2012. Nova osvetlitev pojasnitev zgodovine, ljudi in jezika ter tradicij v Vzhodnem Butanu in Vzhodnem Monu. Wageningen: Monpasang Publications.

Dodatna literatura[uredi | uredi kodo]

  • Abraham, Binny, Kara Sako, Elina Kinny, Isapdaile Zeliang. 2018. Sociolinguistic Research among Selected Groups in Western Arunachal Pradesh: Highlighting Monpa. SIL Electronic Survey Reports 2018-009.
  • Egli-Roduner, S. (1987). Handbook of the "Sharchhokpa-lo/Tshangla". Thimphu: Helvetas.
  • Hoshi, Michiyo (1987). »A Sharchok Vocabulary; A Language Spoken in Eastern Bhutan: Integral Study on the Ecology, Languages and Cultures of Tibet and Himalayas«. 8. Tokyo: Tokyo Research Institute for Languages and Cultures of Asia and Africa, Tokyo University of Foreign Studies (YAK). {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  • Andvik, Erik (1993). »Tshangla verb inflections: a preliminary sketch«. Linguistics of the Tibeto-Burman Area. 16.1: 75–136.
  • Andvik, Erik (1999). »Tshangla Grammar: A Dissertation«. University of Oregon. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  • Andvik, Erik (2003). Graham Thurgood; Randy J. LaPolla (ur.). »Tshangla«. The Sino-Tibetan languages. London & New York City: Routledge: 439–455.
  • Andvik, Erik (2004). Anju Saxena (ur.). »"Do" as subordinator in Tshangla«. Himalayan Languages Past and Present. Trends in Linguistics, Studies and Monographs. Berlin & New York City: Mouton de Gruyter (149): 311–40.
  • Andvik, Erik (2012). Gwendolyn Hyslop; Stephen Morey; Mark Post (ur.). »Tshangla orthography«. North East Indian Linguistics. New Delhi: Cambridge University Press India Pvt. Ltd. 4.
  • Grollmann, Selin. 2019. The internal diversity of the Tshangla languages: Insights from Bjokapakha. Paper presented at the ISBS Inaugural Conference, Magdalen College, University of Oxford.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cangla&oldid=6092770«