Cangla

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cangla jezik
Šarčop
Izgovorjava[tsʰaŋla]
Materni jezikZastava Butana Butan (140.000)
Tibet (7.000)
Zastava Indije Indija Arunačal Pradeš (11.200)
EtničnostŠarčops, Monpa, Memba, Pemako Tibetanci
Št. maternih govorcev
170.000  (1999–2007)e18
Narečja
Butanski Cangla (Trašigang)
Pisavanobene uradne; Tibetanska pisava v uporabi
Jezikovne kode
ISO 639-3Oba:
tsj – Cangla
kkf – Kalaktang Monpa (?)
Glottologtsha1247[1]
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Klasifikacija jezika[uredi | uredi kodo]

Cangla se smatra, da je blizu Tibetanskim jezikom. Bradley (2002) ga je vključil med vzhodne botijske jezike.[2] Van Driem (2011), pa ga je pustil neklasificiranega med Sino-tibetanskimi, za izvedbo nadaljnih raziskav.[3] Jezik ima veliko podobnosti s tibetanskimi jeziki in je ozko povezan s klasično tibetanščino, z mnogimi starimi ostalinami, ki so se v moderni tibetanščini spremenile (Bodt (2012:188-189)).[4] osvetljuje Cangla jezik kot Botijski jezik, vendar upozarja, da je Cangla (kot vzhodni botijski jezik) je sicer povezan, vendar ne neposredno izhajajoč iz klasične tibetanščine.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Tshanglic". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  2. David Bradley (2002), "Podskupina Tibetansko-burmanskih", in Beckwith & Blezer, Srednjeveški tibetansko-burmanski jeziki, BRILL, pp. 73–112
  3. George van Driem (2011), "Tibetansko-burmanska podskupina in zgodovinska slovnica", Himalayan Linguistics Journal 10(1):31–39
  4. Bodt, Timotheus A. 2012. Nova osvetlitev pojasnitev zgodovine, ljudi in jezika ter tradicij v Vzhodnem Butanu in Vzhodnem Monu. Wageningen: Monpasang Publications.

Dodatna literatura[uredi | uredi kodo]

  • Abraham, Binny, Kara Sako, Elina Kinny, Isapdaile Zeliang. 2018. Sociolinguistic Research among Selected Groups in Western Arunachal Pradesh: Highlighting Monpa. SIL Electronic Survey Reports 2018-009.
  • Egli-Roduner, S. (1987). Handbook of the "Sharchhokpa-lo/Tshangla". Thimphu: Helvetas. 
  • Hoshi, Michiyo (1987). "A Sharchok Vocabulary; A Language Spoken in Eastern Bhutan: Integral Study on the Ecology, Languages and Cultures of Tibet and Himalayas" 8. Tokyo: Tokyo Research Institute for Languages and Cultures of Asia and Africa, Tokyo University of Foreign Studies (YAK). 
  • Andvik, Erik (1993). "Tshangla verb inflections: a preliminary sketch". Linguistics of the Tibeto-Burman Area 16.1: 75–136. 
  • Andvik, Erik (1999). "Tshangla Grammar: A Dissertation". University of Oregon. 
  • Andvik, Erik (2003). Graham Thurgood; Randy J. LaPolla, ur. "Tshangla". The Sino-Tibetan languages (London & New York City: Routledge): 439–455. 
  • Andvik, Erik (2004). Anju Saxena, ur. ""Do" as subordinator in Tshangla". Himalayan Languages Past and Present. Trends in Linguistics, Studies and Monographs (Berlin & New York City: Mouton de Gruyter) (149): 311–40. 
  • Andvik, Erik (2012). Gwendolyn Hyslop; Stephen Morey; Mark Post, ur. "Tshangla orthography". North East Indian Linguistics (New Delhi: Cambridge University Press India Pvt. Ltd.) 4. 
  • Grollmann, Selin. 2019. The internal diversity of the Tshangla languages: Insights from Bjokapakha. Paper presented at the ISBS Inaugural Conference, Magdalen College, University of Oxford.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]