Zven

Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra. Z nihanjem ne oblikuje sinusne krivulje, zato ne nastane ton, ampak obarvani tok – zven. Barva zvoka je tisto, zaradi česar ločimo enako visok zvok pri violini od tistega pri flavti. Je osnovno glasbeno sredstvo.

Spekter zvena je črtast z več sinusnimi sestavinami, katerih frekvence so celoštevilčni večkratniki frekvence osnovnega tona.

Glej tudi

• pok
• šum