Saksofon: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Haklc (pogovor | prispevki)
menjava slike
Haklc (pogovor | prispevki)
popravki
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[File:Yamaha Saxophone YAS-62.png|thumb|180px|Altovski saksofon]]
[[File:Yamaha Saxophone YAS-62.png|thumb|180px|Altovski saksofon]]
{{listen |filename=Jules Massenet - Meditation from Thais - David Hernando Vitores - Kayoko Morimoto (Wasei Duo).ogg |title=Primer klasičnega stila igranja |description=Jules Massenet - Meditation from Thais}}
{{listen |filename=Jules Massenet - Meditation from Thais - David Hernando Vitores - Kayoko Morimoto (Wasei Duo).ogg |title=Primer klasičnega stila igranja |description=Jules Massenet - Meditacija iz opere Thaïs}}
{{listen |filename=Jazz Funk no1 (saxophone).flac |title=Primer jazz-funk stila igranja |description= }}
{{listen |filename=Jazz Funk no1 (saxophone).flac |title=Primer jazz-funk stila igranja |description=Improvizacija}}


'''Saksofon''' je [[pihala|pihalo]], ki je nastalo v obdobju [[romantika|romantike]], skonstruiral ga je Belgijec [[Adolphe Sax]] kot nadomestek za nekatera lesena [[pihala]] in kovinska [[trobila]]. Sestavljen je iz treh delov: [[ustnik]]a z [[jeziček (pihala)|jezičkom]], [[vrat (pihala)|vratu]] (pipe) in telesa z zaklopkami. Glasbenike, ki igrajo na ta inštrument imenujemo [[saksofonist]]i. Saksofon je eno redkih glasbil, ki je obdržalo ime svojega izdelovalca. Svetovni dan saksofona obeležujemo na Saxov rojstni dan, 6. novembra.
'''Saksofon''' je [[pihala|pihalo]], ki je nastalo v obdobju [[romantika|romantike]]. Skonstruiral ga je Belgijec [[Adolphe Sax]] kot nadomestek za nekatera lesena [[pihala]] in kovinska [[trobila]]. Sestavljen je iz treh delov: [[ustnik]]a z [[jeziček (pihala)|jezičkom]], [[vrat (pihala)|vratu]] (pipe) in telesa z zaklopkami. Glasbenika, ki igra na ta inštrument imenujemo [[saksofonist]]. Saksofon je eno redkih glasbil, ki je obdržalo ime svojega izdelovalca. Svetovni dan saksofona obeležujemo na Saxov rojstni dan, 6. novembra.


Adolphe Sax je kot izdelovalec inštrumentov eksperimentiral s trobilom imenovanim [[ofikleida]], na katero je namestil ustnik [[basklarinet|basovskega klarineta]]. Nastala je osnova za prvo serijo saksofonov, ki jo je patentiral v Franciji 22. junija 1846.<ref name="Cottrell2012">{{cite book|author=Stephen Cottrell|title=The Saxophone|url=https://books.google.com/books?id=rXQw5PugkDoC|date=1 January 2012|publisher=Yale University Press|isbn=0-300-10041-8|pages=24, 44–45}}</ref>
Adolphe Sax je kot izdelovalec inštrumentov eksperimentiral s trobilom imenovanim [[ofikleida]], na katero je namestil ustnik [[basklarinet|basovskega klarineta]]. Nastala je osnova za prvo serijo saksofonov, ki jo je patentiral v Franciji 22. junija 1846.<ref name="Cottrell2012">{{cite book|author=Stephen Cottrell|title=The Saxophone|url=https://books.google.com/books?id=rXQw5PugkDoC|date=1 January 2012|publisher=Yale University Press|isbn=0-300-10041-8|pages=24, 44–45}}</ref>


== Vrste ==
== Vrste ==
Glede na dolžino [[resonator|resonacijske]] [[cev]]i in s tem višine dobljenih [[ton]]ov poznamo več vrst saksofonov:
Glede na dolžino [[resonator|resonacijske]] [[cev]]i in s tem višine dobljenih [[ton]]ov ločimo več vrst saksofonov.


=== Pogosti ===
* soprillo saksofon, uglašen v '''B'''; transponira za [[oktava|oktavo]] višje od sopranskega
* [[sopranino saksofon]], uglašen v '''Es'''; [[transpozicija|transponira]] za malo [[terca|terco]] navzgor
* '''[[sopranski saksofon]]''', uglašen v '''B'''; transponira za veliko [[sekunda (glasbeni interval)|sekundo]] navzdol (oktavo višje od tenorskega)
* '''[[sopranski saksofon]]''', uglašen v '''B'''; transponira za veliko [[sekunda (glasbeni interval)|sekundo]] navzdol (oktavo višje od tenorskega)
* '''[[altovski saksofon]]''', uglašen v '''Es'''; transponira za veliko [[seksta|seksto]] navzdol (''najpogostejši član družine saksofonov'')
* '''[[altovski saksofon]]''', uglašen v '''Es'''; transponira za veliko [[seksta|seksto]] navzdol (''najpogostejši član družine saksofonov'')
* [[C-melody saksofon]], uglašen v '''C'''; transponira za oktavo navzdol<ref name="Cottrell2012c2">{{cite book|author=Stephen Cottrell|title=The Saxophone|url=https://books.google.com/books?id=rXQw5PugkDoC|date=1 January 2012|publisher=Yale University Press|isbn=0-300-10041-8|pages=84, 191}}</ref>
* '''[[tenorski saksofon]]''', uglašen v '''B'''; transponira za veliko [[nona (glasbeni interval)|nono]] navzdol
* '''[[tenorski saksofon]]''', uglašen v '''B'''; transponira za veliko [[nona (glasbeni interval)|nono]] navzdol
* '''[[baritonski saksofon]]''', uglašen v '''Es'''; transponira za oktavo in veliko seksto navzdol (oktavo nižje od altovskega)
* '''[[baritonski saksofon]]''', uglašen v '''Es'''; transponira za oktavo in veliko seksto navzdol (oktavo nižje od altovskega)

=== Redki ===
* soprillo saksofon, uglašen v '''B'''; transponira za [[oktava|oktavo]] višje od sopranskega
* [[sopranino saksofon]], uglašen v '''Es'''; [[transpozicija|transponira]] za malo [[terca|terco]] navzgor
* [[C-melody saksofon]], uglašen v '''C'''; transponira za oktavo navzdol (''znan tudi kot C tenorski saksofon'')<ref name="Cottrell2012c2">{{cite book|author=Stephen Cottrell|title=The Saxophone|url=https://books.google.com/books?id=rXQw5PugkDoC|date=1 January 2012|publisher=Yale University Press|isbn=0-300-10041-8|pages=84, 191}}</ref>
* [[basovski saksofon]], uglašen v '''B'''; transponira za oktavo nižje od tenorskega
* [[basovski saksofon]], uglašen v '''B'''; transponira za oktavo nižje od tenorskega
* [[kontrabasovski saksofon]], uglašen v '''Es'''; transponira za oktavo nižje od baritonskega
* [[kontrabasovski saksofon]], uglašen v '''Es'''; transponira za oktavo nižje od baritonskega
* [[subkontrabas saksofon]], uglašen v '''B''', transponira za oktavo nižje od basovskega
* [[subkontrabas saksofon]], uglašen v '''B'''; transponira za oktavo nižje od basovskega


== Opis in igranje ==
== Opis in igranje ==

Redakcija: 09:30, 5. junij 2021

Altovski saksofon

Saksofon je pihalo, ki je nastalo v obdobju romantike. Skonstruiral ga je Belgijec Adolphe Sax kot nadomestek za nekatera lesena pihala in kovinska trobila. Sestavljen je iz treh delov: ustnika z jezičkom, vratu (pipe) in telesa z zaklopkami. Glasbenika, ki igra na ta inštrument imenujemo saksofonist. Saksofon je eno redkih glasbil, ki je obdržalo ime svojega izdelovalca. Svetovni dan saksofona obeležujemo na Saxov rojstni dan, 6. novembra.

Adolphe Sax je kot izdelovalec inštrumentov eksperimentiral s trobilom imenovanim ofikleida, na katero je namestil ustnik basovskega klarineta. Nastala je osnova za prvo serijo saksofonov, ki jo je patentiral v Franciji 22. junija 1846.[1]

Vrste

Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem višine dobljenih tonov ločimo več vrst saksofonov.

Pogosti

Redki

Opis in igranje

Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., flavta in fagot sta v nizkem registru šibka in ne zmoreta glasnih tonov, oboa je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.

Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v notah vselej zapisan od malega b do d3 (seveda z izjemami za virtuoze), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane.

Celotna družina teh instrumentov tvori velik tonski obseg: od kontra Des do g3 V splošnem sta najbolj uporabljana altovski in tenorski saksofon, največkrat v jazzovskih in plesnih ansamblih, vojaških godbah in ansamblih zabavne glasbe.

Na Slovenskem

Prvi saksofon se je na Slovenskem pojavil leta 1923. Za prvi slovenski jazzovski orkester imenovan Original Jazz Negode ga je priskrbel tržaški pianist Miljutin Negode, igral pa ga je klarinetist Janko Gregorc.[3]

Galerija

Viri

  1. Stephen Cottrell (1. januar 2012). The Saxophone. Yale University Press. str. 24, 44–45. ISBN 0-300-10041-8.
  2. Stephen Cottrell (1. januar 2012). The Saxophone. Yale University Press. str. 84, 191. ISBN 0-300-10041-8.
  3. Jasna Drobne (30. marec 2008). »Jazz«. Pridobljeno 18. maja 2020.

Zunanje povezave

Glej tudi