Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec: Razlika med redakcijama

Cerkev se prvič omenja leta 1526, zasnova (romansko okno v severni steni), viri in ljudsko izročilo pa nakazujejo, da je starejša, najverjetneje iz zgodnjega 13. stoletja. Ladja je bila prvič poslikana al fresco ok. 1330 (starejša plast), nato še 1410—1420 (mlajša, t. i. goriška plast), obakrat z motivom Pohoda in poklona Svetih treh kraljev, na mlajši freski so bili upodobljeni tudi konjeniki.<ref name="Urbanc"></ref>

Cerkev staje letapoleti 1925 preiskalapod nadzorstvom spomeniškega urada oz. [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|FranceFranceta SteleSteleta]] inv načrtni akciji odkrivanja srednjeveških poslikav preiskal [[Matej Sternen]]. ter podPod beležem južne stene sta odkrila dveobe plasti fresk. Da bi razkrila starejšo, kirazmeroma dobro ohranjeno in ikonografsko zanimivo starejšo poslikavo, sta jihvrhnjo plast snela. Do leta 1957 jo je hranil Narodni muzej, nato je prešla v posest [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] in sojo danesje (od1958 1957)restavriral Emil Pohl.<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref><ref delname="Urbanc">{{navedi stalnesplet zbirke|url=http://restavratorstvo-urbanc.si/2017/11/07/pohod-in-poklon-svetih-treh-kraljev-vrzdenec-kos/ [[Narodna|title=Pohod galerijain poklon Svetih treh kraljev, Vrzdenec (kos) Slovenije|Narodneaccessdate=28. galerije]]4. 2021 |date=7. 11. 2017 |format=html |work=Anja Urbanc, konservatorka-restavratorka }}</ref> Danes so trije fragmenti teh fresk del stalne galerijske zbirke (Pohod Sv. treh kraljev, 104 x 102 cm, ok. 1300, NG S 1258; Poklon Sv. treh kraljev (Kralj in dvorjan), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261a; Pohod Sv. treh kraljev (Kralj s spremstvom), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261b).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1200-1600|title=Stalna zbirka 1200–1600|accessdate=27. 4. 2021|website=Narodna galerija}}</ref> Z južne stene sta snela tudi manjše fragmente (Del glave s perjanico, 40 x 42 cm, ok. 1415, Dlan s posodico na ozadju s stiliziranimi cvetlicami, 24 x 45 cm, ok. 1415,<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref> in verjetno Obris glave starejše plasti), ki pa jih hrani Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref name="Križnar">{{navedi revijo |last1=Križnar |first1=Anabelle |last2= |first2= |year=18. 10. 2005 |title=Fragmenti stenskih poslikav, hranjeni na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in njihova provenienca |journal=Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) |volume=41 |issue=41 |pages=163—177 |publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo |doi= |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L9Z8OAC1/c4e9f66f-730c-4ac5-9b5a-3fed7a1465ee/PDF |accessdate=27. 4. 2021 }}</ref> Leta 1926 je Matej Sternen pregledal še prezbiterij in tudi tam odkril dve plasti fresk.