Statistični urad Republike Slovenije: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m pos.
Vrstica 10: Vrstica 10:
|sedez=[[Ljubljana]], Litostrojska 54
|sedez=[[Ljubljana]], Litostrojska 54
|temeljne_naloge=Glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike
|temeljne_naloge=Glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike
|generalni_direktor=Bojan Nastav
|generalni_direktor=Tomaž Smrekar (v.d.)
|namestnik=Karmen Hren
|namestnik=Karmen Hren
|stevilo_usluzbencev=319
|stevilo_usluzbencev=319

Redakcija: 10:56, 18. junij 2020

Statistični urad Republike Slovenije
Druga imenaSURS
Državni okvirRepublika Slovenija, vladna služba
Datum nastanka19. 8. 1944
Status organaVladna služba
SedežLjubljana, Litostrojska 54
Temeljne nalogeGlavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike
Generalni direktorTomaž Smrekar (v.d.)
NamestnikKarmen Hren
Število uslužbencev319
Predhodnik organaZavod Republike Slovenije za statistiko (do 1995)
Članstvo v mednarodnih org.Evropski statistični sistem (ESS)
Spletna stran
http://www.stat.si

Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je državni organ, ki je v skladu z Zakonom o državni statistiki glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike.[1] Urad je strokovno samostojna vladna služba s položajem, kot ga poleg Zakona o državni statistiki določa tudi Zakon o Vladi Republike Slovenije.[2] V organizacijski shemi Vlade Republike Slovenije je SURS neposredno odgovoren predsedniku vlade Republike Slovenije. Zakon izrecno določa, da je generalni direktor Statističnega urada pri strokovno-metodoloških vprašanjih avtonomen.[3]

Statistični urad in pooblaščeni izvajalci statističnih raziskovanj na območju Republike Slovenije zbirajo, obdelujejo in objavljajo podatke tistih statističnih raziskovanj, ki jih za posamezna leta ter srednjeročna obdobja določajo Programi statističnih raziskovanj. Vsebina programov za posamezno leto odraža zahteve po statističnih podatkih na nacionalni ter mednarodni ravni. Statistična raziskovanja v okviru dejavnosti državne statistike poleg Statističnega urada Republike Slovenije kot pooblaščena izvajalca izvajata tudi Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.[4]

Statistična raziskovanja se izvajajo na različne načine: S primarnim zbiranjem podatkov (od poročevalskih enot), s prevzemanjem sekundarnih (predvsem administrativnih) virov ter z internimi preračuni oziroma s pripravo podatkov. Zbrani podatki se statistično obdelajo in nato objavijo v skladu z načeli uradne statistike - strokovne neodvisnosti, kakovosti, statistične zaupnosti, nepristranskosti in objektivnosti, ustreznosti, natančnosti in zanesljivosti, pravočasnosti in točnosti, skladnosti in primerljivosti ter dostopnosti in jasnosti (vir: povzetek Kodeksa ravnanja evropske statistike).[5]

Zgodovina

Za potrebe državne statistike je območje današnje Slovenije v obdobju 1863-1918 zajemal Centralni statistični urad na Dunaju, del ozemlja med Muro in Rabo pa od 1867 urad v Budimpešti. Leta 1919 je bil v okviru Splošne državne statistike ustanovljen statistični odsek za Slovenijo. Po njegovem zaprtju 1924 je centralizirana statistična služba delovala v okviru ministrstev; od 13 ministrstev jih je 9 imelo statistične oddelke ali referate. Leta 1929 se je splošna državna statistika izločila iz ministrstva za socialo in priključila k predsedstvu vlade; okrajne statistične službe so bile ukinjene. Od 1931 je statistični urad delal v okviru ministrstva za notranje zadeve. Okupacijske sile so 1941-45 za svoje potrebe in posebne namene organizirale administrativne enote za zbiranje najnujnejših statističnih podatkov.[6]

19. 8. 1944 je bil pri predsedstvu SNOS ustanovljen Urad za statistiko z nalogo, da zbira in proučuje statistično gradivo z vseh področij gospodarskega in javnega življenja Slovenije.[7] Ta datum Statistični urad Republike Slovenije praznuje kot začetek slovenske državne statistike.[8] 16. 6. 1945 je bil pri predsedstvu Vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljen Statistični urad Slovenije[9]; državna statistika se je organizirala kot sestavna enota planske komisije. Centralno planiranje je povezalo državno evidenco in statistiko, kar je sčasoma deformiralo statistično stroko. Z reformo 1953 so statistiko institucionalno ločili od plana. 1953 je bil preimenovan v Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije, 1956 v Zavod LR Slovenije za statistiko, 1964 v Zavod SR Slovenije za statistiko. Veljalo je, da so bili vsi podatki javni, razen tistih, ki so bili zaščiteni z zakonom ali na zakonu temelječih predpisih. Zakon je omogočal samostojno mednarodno sodelovanje in izkazovanje. Vsebino dela državne statistike za potrebe federacije je določala Skupščina SFRJ, ustrezen republiški odlok pa je zavodu omogočal opravljanje dodatne statistike tudi za potrebe Slovenije.[10]

Po osamosvojitvi Slovenije 1991 je začel zavod sodelovati na konferenci evropskih statistikov v okviru Združenih narodov. Isto leto so bili vzpostavljeni strokovni stiki s statističnim uradom Evropske unije ter so se začele priprave za evropeizacijo in globalizacijo slovenske državne statistike. Začele so se spreminjati klasifikacije in definicije metod ter oblikovati novi registri in organizirati dodatna raziskovanja. Z zakonom o državni statistiki 1995 so bili uvedeni statistični svet in sosveti, zavod pa se je preimenoval v Statistični urad Republike Slovenije in postal neposredno odgovoren predsedniku vlade oziroma Vladi Republike Slovenije. Leta 2002 je bila dosežena popolna usklajenost s statističnim pravnim redom EU, 2004 pa je slovenska državna statistika postala del evropskega statističnega sistema.

Direktorji SURS

Zunanje povezave

Viri

  1. ↑ »Zakon o državni statistiki (ZDSta)«. pisrs. Pridobljeno 19. marca 2018.
  2. ↑ »Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)«. pisrs. Pridobljeno 19. marca 2018.
  3. ↑ »Zakon o državni statistiki (ZDSta)«. pisrs. Pridobljeno 28. februarja 2018.
  4. ↑ »Letni program statističnih raziskovanj za 2018 (velja od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018)«. pisrs. Pridobljeno 28. februarja 2018.
  5. ↑ »Temeljna načela delovanja - Kodeks ravnanja evropske statistike«. www.stat.si. Pridobljeno 28. februarja 2018.
  6. ↑ Mojca., Kosmatin Fras,; 1969-, Petrovič, Dušan,; Tomo., Cerovšek,; Srečo., Dragoš, (2011). Slovenika : slovenska nacionalna enciklopedija (1. izd., 1. natis izd.). Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 9789610113645. OCLC 780904961.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)
  7. ↑ »SI AS 1643 Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944-1946 (Fond)«. Pridobljeno 2. marca 2018.
  8. ↑ (Ljubljana)., Statistični urad Republike Slovenije; Genovefa., Ružić,; Boris., Tkačik,; Andreja., Može, (2004). 60 let slovenske statistike : 1944-2004. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. ISBN 9612390568. OCLC 447420027.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  9. ↑ »SI AS 223 Vlada Republike Slovenije, 1936-2015 (Fond)«. Pridobljeno 2. marca 2018.
  10. ↑ Mojca., Kosmatin Fras,; 1969-, Petrovič, Dušan,; Tomo., Cerovšek,; Srečo., Dragoš, (2011). Slovenika : slovenska nacionalna enciklopedija (1. izd., 1. natis izd.). Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 9789610113645. OCLC 780904961.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Statistični_urad_Republike_Slovenije&oldid=5340135«