Knin: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
m Dejstva. |
||
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
'''Knin''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Šibensko-kninska županija|Šibensko-kninsko županijo]]. |
'''Knin''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Šibensko-kninska županija|Šibensko-kninsko županijo]]. |
||
Knin je mesto v [[Dalmacija|Dalmaciji]] na desnem bregu reke [[Krka (Hrvaška)|Krke]]. Tu je križišče železniških prog [[Zagreb]]-[[Split]], Knin-[[Zadar]] in cest, ki peljejo proti [[Jadransko morje|jadranski]] obali, [[Lika|Liki]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosni]]. Področje mesta je bilo naseljeno že v [[Antični Rim|rimski dobi]]. V kraju je grobišče iz 6. stoletja z romanskimi in germanskimi grobovi. V 10. stoletju je bil v Kninu sedež starohrvaške županije v 11. stoletju pa prestolnica zadnjega zgodnjefevdalnega hrvaškega kralja [[Peter (hrvaški kralj)|Petra Svačića]]. Kraj je od 13. stoletja večkrat menjal gospodarje. V 16. stoletju so Knin zavzeli [[Osmansko cesarstvo|Turki]], ki so zgradili pomembno oporišče, v 17. stoletju pa so se ga polastili [[Beneška republika|Benečani]]. Iz tistih časov je na griču Spas nad mestom ostala dobro ohranjena turško beneška trdnjava.<ref>''Enciklopedija leksikonografskog zavoda'', knjiga 4. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1959.</ref> V času [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je bil Knin prestolnica hrvaških Srbov. Hrvaška vojska ga je avgusta 1995 |
Knin je mesto v [[Dalmacija|Dalmaciji]] na desnem bregu reke [[Krka (Hrvaška)|Krke]]. Tu je križišče železniških prog [[Zagreb]]-[[Split]], Knin-[[Zadar]] in cest, ki peljejo proti [[Jadransko morje|jadranski]] obali, [[Lika|Liki]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosni]]. Področje mesta je bilo naseljeno že v [[Antični Rim|rimski dobi]]. V kraju je grobišče iz 6. stoletja z romanskimi in germanskimi grobovi. V 10. stoletju je bil v Kninu sedež starohrvaške županije v 11. stoletju pa prestolnica zadnjega zgodnjefevdalnega hrvaškega kralja [[Peter (hrvaški kralj)|Petra Svačića]]. Kraj je od 13. stoletja večkrat menjal gospodarje. V 16. stoletju so Knin zavzeli [[Osmansko cesarstvo|Turki]], ki so zgradili pomembno oporišče, v 17. stoletju pa so se ga polastili [[Beneška republika|Benečani]]. Iz tistih časov je na griču Spas nad mestom ostala dobro ohranjena turško beneška trdnjava.<ref>''Enciklopedija leksikonografskog zavoda'', knjiga 4. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1959.</ref> V času [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je bil Knin prestolnica hrvaških Srbov. Hrvaška vojska ga je avgusta 1995 zavzela. |
||
== Demografija == |
== Demografija == |
||
Redakcija: 20:26, 14. april 2018
Knin | |
|---|---|
 | |
  Knin Geografska lega na Hrvaškem | |
| 44°2′N 16°11′E / 44.033°N 16.183°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Šibensko-kninska županija |
| Mesto | Knin |
| Nadm. višina | 228 m m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 10.633 (2.011) |
| Poštna številka | 22300 Knin |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibensko-kninsko županijo.
Knin je mesto v Dalmaciji na desnem bregu reke Krke. Tu je križišče železniških prog Zagreb-Split, Knin-Zadar in cest, ki peljejo proti jadranski obali, Liki in Bosni. Področje mesta je bilo naseljeno že v rimski dobi. V kraju je grobišče iz 6. stoletja z romanskimi in germanskimi grobovi. V 10. stoletju je bil v Kninu sedež starohrvaške županije v 11. stoletju pa prestolnica zadnjega zgodnjefevdalnega hrvaškega kralja Petra Svačića. Kraj je od 13. stoletja večkrat menjal gospodarje. V 16. stoletju so Knin zavzeli Turki, ki so zgradili pomembno oporišče, v 17. stoletju pa so se ga polastili Benečani. Iz tistih časov je na griču Spas nad mestom ostala dobro ohranjena turško beneška trdnjava.[1] V času osamosvojitvene vojne je bil Knin prestolnica hrvaških Srbov. Hrvaška vojska ga je avgusta 1995 zavzela.
Demografija
| Pregled števila prebivalcev po letih[2] | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 |
| 1039 | 1018 | 1271 | 1270 | 1302 | 1270 | 1600 | 1614 | 2763 | 3543 | 5116 | 7300 | 10933 | 12331 | 11128 | 10633 |
Viri in opombe
- ↑ Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 4. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1959.
- ↑ Popis prebivalstva 2011
Glej tudi
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
