Robert Louis Stevenson: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Mhladnik (pogovor | prispevki)
Vrstica 206: Vrstica 206:
* ''Obala ljubezni in smrti'' - naslov izvirnika: ''Obala ljubezni in smrti'' <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/106222848|title=Obala ljubezni in smrti; The beach of Falesá :: COBISS+|accessdate=2018-03-23|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Obala ljubezni in smrti'' - naslov izvirnika: ''Obala ljubezni in smrti'' <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/106222848|title=Obala ljubezni in smrti; The beach of Falesá :: COBISS+|accessdate=2018-03-23|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Izgubljeni mrtvec'' - roman, prevod: Miha Avanzo <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/9217025|title=Izgubljeni mrtvec :: COBISS+|accessdate=2018-03-22|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Izgubljeni mrtvec'' - roman, prevod: Miha Avanzo <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/9217025|title=Izgubljeni mrtvec :: COBISS+|accessdate=2018-03-22|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Prigode Davida Balfourja'' - roman, prevod: Vladimir Levstik <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/652830|title=Prigode Davida Balfourja :: COBISS+|accessdate=2018-03-22|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Prigode Davida Balfourja'' - roman, prevod: Vladimir Levstik {{COBISS|ID=652830}}
* ''Obsedena Janet,'' roman, naslov izvirnika: ''Thrawn Janet'', prevod: Tomo Rebolj <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/75185920|title=Obsedena Janet; Thrawn Janet :: COBISS+|accessdate=2018-03-22|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Obsedena Janet,'' roman, naslov izvirnika: ''Thrawn Janet'', prevod: Tomo Rebolj <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/75185920|title=Obsedena Janet; Thrawn Janet :: COBISS+|accessdate=2018-03-22|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Mladi gospod Ballantrajski'' - roman, naslov izvirnika: ''The master of Ballantrae'', prevod: Majda Stanovnik <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/876604|title=Mladi gospod Ballantrajski; The master of Ballantrae :: COBISS+|accessdate=2018-03-22|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Mladi gospod Ballantrajski'' - roman, naslov izvirnika: ''The master of Ballantrae'', prevod: Majda Stanovnik <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/876604|title=Mladi gospod Ballantrajski; The master of Ballantrae :: COBISS+|accessdate=2018-03-22|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Weir iz Hermistona'' - roman, naslov izvirnika: ''Weir from Hermiston'', prevod: Borut Petrović Jesenovec in Slavica Jesenovec Petrović <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/70768384|title=Weir iz Hermistona; Weir from Hermiston :: COBISS+|accessdate=2018-03-23|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>
* ''Weir iz Hermistona'' - roman, naslov izvirnika: ''Weir from Hermiston'', prevod: Borut Petrović Jesenovec in Slavica Jesenovec Petrović <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/70768384|title=Weir iz Hermistona; Weir from Hermiston :: COBISS+|accessdate=2018-03-23|website=plus.si.cobiss.net|last=Maribor|first=IZUM – Institut informacijskih znanosti,|language=sl}}</ref>

== Sklici ==
== Sklici ==
{{sklici}}
{{sklici}}

Redakcija: 10:09, 23. marec 2018

Robert Louis Stevenson
Portret
RojstvoRobert Lewis Balfour Stevenson
13. november 1850({{padleft:1850|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2][…]
Edinburg[4][5]
Smrt3. december 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2][…] (44 let)
Vailima, Samoa[d][7]
Državljanstvo Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[5]
 Združeno kraljestvo
Poklicpesnik, esejist, romanopisec, pisec kratkih zgodb, otroški pisatelj, pisatelj, glasbeni pisec
PodpisPodpis

Robert Louis Stevenson, škotski pisatelj in pesnik, * 13. november 1850, Edinburgh, Škotska, † 3. december 1894, Vailima, Samoa.

Življenje

Otroštvo

Rodil se je očetu Thomasu in materi Margareti Isabelli, roj. Balfour. Krščen je bil pod imenom Robert Lewis Balfour Stevenson, vendar je svoje ime kasneje spremenil. Družinski posel, ki ga je vodila očetova stran družine, je bil načrtovanje svetilnikov. Tako oče kot ded sta bila inženirja, na istem področju pa sta delala tudi očetova brata. Ded po materini strani se je prav tako ukvarjal z načrtovanjem svetilnikov, sicer pa so bili materini predniki zemljiški posestniki iz 15. stoletja. Materin oče je bil škotski prezbiterijanski duhovnik v bližnjem Colintonu. Kot otrok je Stevenson večino poletnih dni preživel na njegovem posestvu, kjer se je družil z bratranci in sestričnami.

R. L. Stevenson pri sedmih letih

Po materini strani je Stevenson podedoval nagnjenost k boleznim dihal. Do enajstega leta je bil bolehen in tudi pozneje suhljat in šibkega zdravja. Takrat so zdravniki postavili diagnozo tuberkuloze, danes pa sklepajo, da je šlo za bronhiektazijo ali sarkoidozo.

Kljub temu da sta bila starša predana prezbiterijanca, se doma niso strogo držali kalvinističnih načel. Bolj od staršev je nanj vplivala varuška s svojimi strogimi verskimi načeli, ki so združevala kalvinizem in ljudsko izročilo. Sprva je imel zaradi njenih pripovedi in branj odlomkov Svetega pisma nočne more, ko pa je varuška ljubeče skrbela zanj v času bolezni, je v njem zraslo spoštovanje do vere. V literarnih delih se je spominjal svoje bolezni in eno knjigo posvetil varuški.

Kot edinec ekscentričnega videza je Stevenson s težavo navezoval prijateljstva v šoli. Zaradi bolezni je bil pogosto odsoten. Še preden se je naučil brati, je narekoval zgodbe materi in varuški. Pri sedmih ali osmih letih se je naučil brati in kmalu začel zapisovati zgodbe, ki so mu rojile po glavi. Oče je spodbujal njegovo pisanje in plačal za sinovo prvo objavo, ko je ta dopolnil 16 let.

Izobrazba

Jeseni leta 1857 je Stevenson začel obiskovati šolo v Edinburgu, vendar je zaradi slabega zdravja lahko ostal samo nekaj tednov in se vrnil šele oktobra čez dve leti. Zaradi pogoste odsotnosti so ga poučevali domači učitelji. Oktobra 1861 je odšel na neodvisno šolo za dečke, ki se imenuje Akademija v Edinburgu. Jeseni 1863 je en semester preživel v angleškem internatu. Po izboljšavi zdravja pa so ga oktobra leta 1894 poslali v privatno šolo Roberta Thomsona v Edinburgh, kjer je ostal do šolanja na univerzi. Novembra 1867 se je vpisal na študij inženirstva na Univerzo v Edinburgu. Zanimanja za študij ni kazal in pogosto neopravičeno manjkal pri pouku, vendar pa je v okviru debatnega kluba navezal nove stike. Posebno pomembni osebi znaj sta postala vrstnik Charles Baxter, ki je pozneje postal Stevensonov finančni agent, in profesor Fleeming Jenkin, o katerem je Stevenson kasneje napisal biografijo. Verjetno najpomembnejši zanj pa je bil v tistem času bratranec Robert Alan Mowbray (Bob) Stevenson, ki se je namesto za nadaljevanje družinskega poklica odločila za študij umetnosti. Vsako leto med počitnicami je Stevenson potoval po državi in si ogledoval družinska gradbišča. Izleti so mu bili v veselje, čeprav bolj zaradi literarnega navdiha kakor zaradi inženirske prakse. Potovati z očetom mu je ugajalo, ker je spominjalo na izlet, ki je Walterju Scottu služil kot navdih za enega izmed romanov. Aprila 1871 je Stevenson očetu povedal, da se je odločil v življenju ukvarjati s pisanjem. Novica ni bila nepričakovana, in kljub temu da je bil oče nekoliko razočaran, je celotna družina Stevensonovo odločitev mirno sprejela. Sklenili so, da je najbolje, če se Stevenson izuči za odvetnika na Univerzi v Edinburgu.

Zgodnje pisanje in potovanja

Leta 1873 je Stevenson na obisku pri sorodniku v Angliji spoznal dve osebi, ki sta postali zanj ključnega pomena: Sidneyja Colvina in Frances Jane (Fanny) Sitwell. Prvi je kasnje postal Stevensonov literarni svetovalec in prvi urednik pisateljevih pisem po njegovi smrti. Kmalu po prvem srečanju je Stevensonu omogočil prvo plačano objavo enega izmed esejev. Fanny pa je bila 34-letna ločenka s sinom, ki je očarala tako Stevensona kot Colvina. S Stevenson si je izmenjala mnogo pisem, v katerih ji je včasih dvoril, spet drugič pa se je nanjo obračal kot na mater. Na koncu se je leta 1901 poročila s Colvniom.

Stevenson je kmalu postal aktiven na področju londonskega literarnega življenja. Seznanil se je z mnogimi avtorji tistega časa, med njimi tudi z Andrewom Langom, Edmundom Gossejem in Lesliejem Stephenom, ki je bil urednik revije z naslovom Cornhill Magazine in se je začel zanimati za Stevensonovo delo.

Novembra 1873 je Stevenson odšel na Azurno obalo, kjer naj bi zaradi podnebja lažje ozdravel. Aprila naslednjega leta se je vrnil in nadaljeval s študijem, ampak se je pogosta vračal v Francijo. Tam se je začel pridruževati umetniškim kolonijam, in občasno potoval do Pariza, kjer si je ogledoval gledališke predstave in galerije. Julija 1875 je, na veselje očeta, uspešno postal odvetnik škotskega prava. Študij vplival na njegovo pisanje, nikdar pa ni imel svoje prakse.

Poroka

Fanny Van de Grift Osbourne (okoli 1876)

Septembra 1876 je Grezu prvič spoznal Fanny Van de Grift Osbourne (1840–1914). Izvirno je prihajala iz Indianapolisa, pri sedemnajstih pa se je poročila in preselila v Nevado. Zakon ji je prinesel tri otroke: Isobel (ali Belle), Lloyda, in Herveya (ki je umrl leta 1875). Zaradi moževe nezvestobe se je ločila in se preselila v Francijo, kjer se je skupaj s hčerko učila o umetnosti.

Po prvotnem srečanju se je Stevensov vrnil v Združeno Kraljestvo, vendar mu je Fanny ostala v mislih. Potem ko sta se ponovno srečala leta 1877, sta postala ljubimca in Stevenson je preživel velik del svojega časa pri njej in otrocih v Franciji. Avgusta 1878 se je Fanny vrnila v Kalifornijo, prihodnjega leta pa se ji je pridružil še Stevenson, kljub svarilom prijateljev in ne da bi obvestil starše. Potoval je v drugem razredu, najprej s parnikom do New Yorka, nato pa z vlakom do Kalifornije. Potovanje je pozitivno vplivalo na njegovo pisanje, hkrati pa pustilo negativne posledice na njegovem zdravju. Ko je prispel do Mentereya je bil že zelo šibkega zdravja. Živel je v hotelu, ki so jo kasneje preoblikovali v muzej in se danes imenuje Stevensonova Hiša. Do decembra si je dovolj opomogel, da je lahko nadaljeval svoje popotovanje do San Francisca. Denarne zaloge so mu povečini pošle, zato je živel v slabih razmerah in posledično ponovno zbolel. Fanny, ki si je opomogla od lastne bolezni, mi je prišla na pomoč.

Kljub Stevensonovemu slabemu zdravju sta se maja leta 1880 poročila. Skupaj s Fanny in njenim sinom Lloydom sta odšla v dolino Nape na poročno potovanje. Kasneje istega leta je z njima odpotoval v Združeno Kraljestvo, kjer ju je predstavil družini in prijateljem. Postopoma je Fanny, s svojim smislom za humor in pametjo, uspela očarati Stevensonovo družino in zaceliti odtujeni odnos med očetom in sinom.

Življenje med Evropo in Ameriko

Stevenson in kralj Kalākaua na Havajih (okoli 1889)

Med letoma 1880 in 1887, je Stevenson zamanj iskal kraj, ki bi bil primeren za njegovo telesno stanje. Poletja je preživljal v Angliji in na Škotskem, med drugim tudi v Dorsetu, kjer je napisal eno svojih najbolj znanih del z naslovom Doktor Jekyll in gospod Hyde. Zime je preživljal v Hyèresu, v Franciji. Kljub težavam z zdravjem, je v teh letih napisal nekatera svoja najboljša prozna dela in dve pesniški zbirki. Po smrti očeta leta 1887 se je Stevenson odločil upoštevati zdravnikov nasvet in poskusiti čisto novo podnebje. Z ženo in materjo je nameraval oditi v Koloradu, vendar so se na poti odločili zimo preživeti pri jezeru Saranac v New Yorku. Koča, kjer so stanovali, se zdaj imenuje Stevensonova Koča. V tem času je pisatelj napisal nekaj svoji najboljših esejev.

Junija leta 1888 se je podal na eno najpomembnejših potovanj svojega življenja. Z družino se je vkrcal na jahto Casco in odplul s kontinenta. Skoraj tri leta so potovali po centralnem in vzhodnem Pacifiku, vmes pa se za dlje časa ustavljali na Havajih. Spoprijateljil se je s kraljem po imenu Kalākaua in njegovo nečakinjo princeso Victorio Kaiulani, ki je bila po prednikih povezana s Škotsko. Prav tako je čas preživljal na Gilbertovih otokih, Tahitiju in v Novi Zelandiji. Bil je priča krizi, ki je prevzela Samoo. Potovanja so mu dala veliko navdiha in materiala za novo pisanje.

Zadnja leta

Stevenson z družino (1893)

Po neuspelih poskusih vrnitve na Škotsko, je Stevenson leta 1890 kupil kos zemlje na otoku v Samoi. Začel je graditi hišo in se ustalil v vasi Vailimi, in prevzel ime Tusitala, ki v jeziku domorodcev označuje pripovedovalca zgodb. Domačini so začeli zaupati njegovi presoji, tako da je kmalu postal vpleten v krajevno politiko. Zgrožen je bil nad evropejskim načinom vodenja in postavljenim uradnikom ter se zagreto zavzemal za izboljšave razmer. Kljub političnim sporom pa je ostajal v dobrih odnosih z družinami kolonialnih vodij.

Kljub ostalim zaposlitvam je vseskozi pisal, vendar ga je težila misel, da je svojo ustvarjalnost že zdavnaj izčrpal. Poleg tega ga je skrbelo, da njegova bolezen ne bi spet izbruhnila in postajal je vedno bolj depresiven. Nato pa sta se mu kar naenkrat povrnila navdih in življenjska moč.

Tretjega decembra leta 1894 je Stevenson nenadoma sesedel. Umrl je nekaj ur zatem, najverjetneje zaradi krvavitve v možganih. Domačini so vztrajali pri tem, da njegovo telo ponesejo in pokopljejo na bližnji gori (Mount Vaea). Na nagrobniku sta je, po želji Stevensona, napisan njegova pesem z naslovom Rekviem, in pa prevod iste pesmi v jezik domorodcev.

Zapuščina

Stevenson je bil v času svojega življenja prepoznavna literarna osebnost. Kmalu po koncu prve svetovne vojne pa je bilo, sočasno z vzponom modernizma, njegovo delo označeno za drugorazredno književnost. Zaradi stroge kritike s strani priznanih avtorjev, denimo Virginie Woolf, so ga v celoti izključili iz literarnega kanona. Šele v zadnjih letih 20. stoletja so mu literarni kritiki ponovno začeli posvečati pozornost kot umetniku z velikim razponom in vpogledom, esejistu, kritiku družbe in literature, ter humanistu. Danes ga imamo za enakovrednega sodobnika pisateljev, kot sta denimo Joseph Conrad in Henry James. Kljub temu, da stroka nekaj časa ni upoštevala njegovega pomena, je Stevenson ostal zelo bran avtor. Po podatku iz baze Index Translationum, je Stevenson 26. najbolj prevajani avtor na svetu, kar je več kot celo Oscar Wilde in Edgar Allen Poe.

V njegovo čast so postavljeni številni spomeniki in muzeji. Med najpomembnejšimi so denimo Stevensonova hiša v Kalifornji, muzejska hiša v Vailimi, kip pisatelja, ki stoji v katedrali v Edinburgu. Leta 1994 so, za stoto obletnico Stevensonove smrti, izdelali niz spominskih bankovcev za 1£. Osnovne šole, ki nosijo Stevensonovo ime se nahajajo v New Yorku, Kaliforniji, Ohiu, na Havajih, in drugod po ZDA.

Dela

Daljša dela

Ilustracija iz romana Ugrabljen

Stevenson je najbolj široko prepoznan po svojih romanih. Med najbolj pomembna dela se uvrščajo Otok zakladov, zgodba o piratskih dogodivščinah, Doktor Jekyll in gospod Hyde, gotska novela o podzavesti in razcepljeni osebnosti, ter zgodovinska romana Ugrabljen, ki vključuje škotsko versko problematiko, in Črna puščica, ki govori o pustolovščini in ljubezni med slavno Vojno dveh rož.

Pregled romanov in novel
Naslov izvirnika Leto
The Hair Trunk or Ideal Commonwealth 1877
Treasure Island 1883
Prince Otto 1885
Strange Case of Dr Jekyll and Mr Hyde 1886
Kidnapped 1886
The Black Arrow: A Tale of the Two Roses 1888
The Master of Ballantrae: A Winter's Tale 1889
The Wrong Box 1889
The Wrecker 1892
Catriona 1893
The Ebb-Tide 1894
Weir of Hermiston 1896
St Ives: Being the Adventures of a French Prisoner in England 1897

Kratke zgodbe

Poleg daljše proze je napisal tudi več kot 20 kratkih zgodb. Večinoma so razvrščene v 6 zbirk, nekatere pa so ostale nedokončane in nerazvrščene po zbirkah.

Pregled zbirk kratkih zgodb
Naslov izvirnika Leto
New Arabian Nights 1882
More New Arabian Nights: The Dynamiter 1885
The Merry Men and Other Tales and Fables 1887
Island Nights' Entertainments (tudi South Sea Tales) 1887
Fables 1893
Tales and Fantasies 1896

Poezija

Pregled poezije
Naslov izvirnika Leto
A Child's Garden of Verses 1885
Underwoods 1887
Ballads 1891
Songs of Travel and Other Verses 1896
Poems Hitherto Unpublished (Vol. 1, Vol. 2, Vol. 3) 1916,

1916,

1921

Potopisi

Popotovanja, ki jih je skrbno popisoval, so mu dala širok tem nabor tem za pisanje. Med drugim je opisal potovanje iz Belgije do Francije, podrobno opisal rojstni kraj in druge kraje po Škotski in Angliji, poročno popotovanje po dolini Nape v Kaliforniji, pot od Evrope do Amerike z ladjo in pa pot od New Yorka do San Francisca, ki jo je opravil z vlakom.

Pregled potopisov
Naslov izvirnika Leto
An Inland Voyage 1878
Edinburgh: Picturesque Notes 1878
Travels with a Donkey in the Cévennes 1879
The Silverado Squatters 1883
Across the Plains 1892
The Amateur Emigrant 1895
The Old and New Pacific Capitals 1882
Essays of Travel 1905

Drugo

V posebno kategorijo spadajo dela tako imenovane otoške literature, ki je nastala v času bivanja na območju Pacifika. Gre za tako umetnostna kot tudi neumetnostna besedila, ki v Evropi niso znana, v pacifiški regiji pa se uvrščajo med najpomembnejša dela 19. stoletja.

Poleg tega Stevensonov opus vsebuje tudi nabor neumetnostnih besedil, večinoma esejev ter družbenih in literarnih kritik.

Velja omeniti tudi, da se je poleg pisateljevanja ukvarjal tudi z glasbo. Igral je klavir in leseno flavto, ter napisal več kot 100 priredb in izvirnih kompozicij, med njimi 10 spremljav k svoji poeziji.

Stevenson na Slovenskem

Prva omemba 1891: Staats-Oberrealschule v Mariboru poroča, da je kupilsa knjigo David Balfour.

Prevodi v slovenščino

Najbolj priljubjen roman Otok zakladov se je v slovenskem jeziku najprej pojavil kot fejtonski roman v časniku Slovenec med letoma 1908 in 1909. V knjižni obliki je najprej izšel leta 1920, nato pa ponovno v časniku Slovenski gospodar med letoma 1921 in 1922 z naslovom Zaklad na otoku. Danes je prevedeni roman izšel že v mnogih izdajah, med drugim tudi v Braillovi pisavi[8]

Leta 1932 smo dobili tudi prevoda romanov Ugrabljen in Catriona.

  • Otok zakladov - roman, naslov izvirnika: Treasure Island, prevodi: Pavel Holeček,[9] Igor Majaron,[10] Saša Pečelin,[11] Seta Oblak,[12] Mojca Mihelič [13]
  • Ugrabljen - roman, naslov izvirnika: Kidnapped, prevoda: Vladimir Levstik,[14] Polona Šeško [15]
  • Črna puščica - roman, izvirni naslov: The Black Arrow, prevod: Janez Gradišnik,[16] Lojze Stanič [17]
  • Mladi gospod Ballantrajski - roman, naslov izvirnika: The beach of Falesá [18]
  • Doktor Jekyll in gospod Hyde - novela, naslov izvirnika: The Strange Case of Doctor Jekyll and Mister Hyde, prevod: Božidar Pahor [19]
  • Catriona - roman, naslov izvirnika: Catriona, prevoda: Vladimir Levstik,[20] Rahela Šibal [21]
  • Obala ljubezni in smrti - naslov izvirnika: Obala ljubezni in smrti [22]
  • Izgubljeni mrtvec - roman, prevod: Miha Avanzo [23]
  • Prigode Davida Balfourja - roman, prevod: Vladimir Levstik (COBISS)
  • Obsedena Janet, roman, naslov izvirnika: Thrawn Janet, prevod: Tomo Rebolj [24]
  • Mladi gospod Ballantrajski - roman, naslov izvirnika: The master of Ballantrae, prevod: Majda Stanovnik [25]
  • Weir iz Hermistona - roman, naslov izvirnika: Weir from Hermiston, prevod: Borut Petrović Jesenovec in Slavica Jesenovec Petrović [26]

Sklici

  1. 1,0 1,1 Record #118753711 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. Robert Louis Stevenson
  4. Стивенсон Роберт Льюис // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. 5,0 5,1 http://web.archive.org/web/20170323092120/http://jeugdliteratuur.org/auteurs/robert-louis-stevenson
  6. SNAC — 2010.
  7. https://hdl.handle.net/2027/uva.x000181966 — str. 179-184.
  8. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Otok zakladov; Braillova pisava; Treasure island :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  9. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Otok zakladov; Treasure island :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  10. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Otok zakladov; Treasure island :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  11. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Otok zakladov; Treasure island :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 23. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  12. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Otok zakladov; Treasure island :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 23. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  13. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Otok zakladov; Treasure island :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 23. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  14. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Otok zakladov; Treasure island :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 23. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  15. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Ugrabljen; Kidnapped :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  16. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Črna puščica : zgodba iz vojske med dvema rožama; The black arrow :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  17. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Črna puščica; Black arrow :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  18. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Obala ljubezni in smrti; The beach of Falesá :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  19. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Doktor Jekyll in gospod Hyde : izbrane povesti in novele; The strange case of Dr. Jekyll and Mr. Hyde :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 23. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  20. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Catriona : roman :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 23. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  21. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Catriona; Catriona :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  22. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Obala ljubezni in smrti; The beach of Falesá :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 23. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  23. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Izgubljeni mrtvec :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  24. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Obsedena Janet; Thrawn Janet :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  25. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Mladi gospod Ballantrajski; The master of Ballantrae :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 22. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  26. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. »Weir iz Hermistona; Weir from Hermiston :: COBISS+«. plus.si.cobiss.net. Pridobljeno 23. marca 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)