Klejsten

Sodobno Klejstenovo poprsje, znan je kot "oče atenske demokracije", na ogled v Parlamentu v Ohiu, Columbus, Ohio

Klejsten (grško Κλεισθένης, Kleisthénēs) je bil atenski državnik iz plemenite rodbine Alkmeonidov. Leta 501 pr. n. št. je v Atenah uvedel ustavne reforme in postavil čvrste temelje atenske demokracije. Prav tako mu priznavajo povečanje moči atenske skupščine državljanov in zmanjšanje moči plemstva nad atensko politiko.

Življenjepis

Zgodovinarji predvidevajo, da se je rodil okoli leta 570 pred našim štetjem. Klejsten je bil Periklejev stric po materi Agaristi in Alkibiadov po starem očetu Megaklu po materini strani.

Vzpon moči

S pomočjo Špartancev in Alkmeonidov (Klejstenov rod) je strmoglavil Hipijo, sina tirana Pejzistrata. Po razpadu Hipijanove tiranije sta bila Isagor in Klejsten tekmeca za oblast, vendar je Isagor zmagal s pomočjo špartanskega kralja Kleomena I., ki mu je pomagal izgnati Klejstena. To je storil pod pretvezo prekletstva Alkmeonidov. Klejsten je bil izgnan iz Aten, Isagor pa ni imel moči v mestu. Začel je preganjati stotine Atencev in jih pregnal iz njihovih domov pod pretvezo, da so tudi oni prekleti. Prav tako je poskušal razpustiti bule (βουλή), svet atenskih državljanov, imenovan za vodenje dnevnih zadev v mestu. Svet se je upiral in atenski ljudje so podprli svet. Isagor in njegovi podporniki so bili prisiljeni pobegniti na Akropolo, kjer so ostali obkroženi dva dni. Tretji dan so pobegnili iz mesta in bili izgnani. Klejsten se je nato skupaj z več sto izgnanci vrnil in prevzel vodstvo v Atenah.

Prispevek k upravljanju Aten

Po tej zmagi je Klejsten začel reformirati vlado v Atenah. Kiparju Antenorju je naročil bronast spomenik v čast ljubimcema in ubijalcema tiranov Harmodiju in Aristogeitonu, ki ju je Hipija dal usmrtiti. Da bi preprečili spore med tradicionalnimi plemeni, ki so pripeljali do tiranije, je najprej spremenil politično organizacijo s štirih tradicionalnih plemen, ki so temeljila na družinskih odnosih, na deset plemen glede na njihovo prebivališče (dema). Menijo, da bi lahko bilo 139 dem (čeprav je to še vedno vprašanje), ki so bile organizirane v tri skupine, imenovane trittiji, z desetimi demami, razdeljenimi med tri regije v vsaki tritiji (mestna regija, asti, obalno območje, paralija, in celinska regija, mesogeja) . Klejsten je ukinil tudi patronimijo v korist demonimije (demonimik je v skladu z demo, kateri pripada), s čimer se je povečal občutek Atencev za pripadnost demi. Prav tako je določil razvrščanje (pri upravljanju, razvrstitev kot dodelitev ali demarhija pri izbiri političnih uradnikov kot naključni vzorec iz večjega števila kandidatov), naključno izbiro državljanov, ki so izpolnjevali vladna stališča in ne sorodstvo ali dediščina, resničen preizkus prave demokracije. Reorganiziral je bule, ki je nastal s 400 člani pod Solonom, tako da je imel 500 članov, 50 iz vsakega plemena. Prav tako je uvedel prisego za svet: "Svetovati po zakonih, kar je najboljše za ljudi." Sodni sistem (dikasteria – sodišča) je bil reorganiziran in je od 201 do 5001 porotnika vsak dan izbral do 500 iz vsakega plemena. Vloga sveta oziroma bule je predlagati zakone skupščini volivcev, ki so jih v Atenah v ta namen sklicevali okoli štiridesetkrat letno. Predlagane zakone bi lahko zavrnili, sprejeli ali dopolnili in sprejeli. Klejsten je morda tudi uvedel ostrakizem (črepinjsko sodbo), (prvič uporabljen leta 487 pr. n. št.), pri čemer je glasovanje več kot 6000 državljanov izgnalo državljana za 10 let. Na začetku so glasovali o državljanu, ki je pomenil grožnjo demokraciji (npr. če je imel namen postaviti sebe kot tirana). Kmalu za tem so vsakega državljana, ki je imel preveč moči v mestu, običajno izgnali (npr. Ksantip 485/84 pr. n. št.). V skladu s tem sistemom se je premoženje izgnanega človeka ohranilo, vendar ni bil fizično v mestu, v katerem bi lahko vzpostavil novo tiranijo.

Klejsten je te reforme imenoval izonomija (enakost pred zakonom), (isonomia – iso = enakost, nomos = zakon), namesto demokracija. Klejstenovo življenje po njegovih reformah ni znano, ker ga kasneje ne omenjajo nobena starodavna besedila.

Viri

Primarni viri

• Aristotle.[ https://en.wikisource.org/wiki/Athenian_Constitution Athenian Constitution]. Trans. Frederic George Kenyon. Wikisource.. See original text in Perseus program.
• Aristotle (1984). The Athenian Constitution. P.J. Rhodes trans. Harmondsworth, Middlesex, England: Penguin. ISBN 0-14-044431-9.

Sekundarni viri

• Morris I.; Raaflaub K., eds. (1998). Democracy 2500?: Questions and Challenges. Kendal/Hunt Publishing Co.
• Ober, Josiah (2007). "I Besieged That Man, Democracy's Revolutionary Start". Origins of Democracy in Ancient Greece. University of California Press. ISBN 978-0-520-24562-4.
• Lévêque, Pierre; Vidal-Naquet, Pierre (1996). Cleisthenes the Athenian: An Essay on the Representation of Space and Time in Greek Political Thought from the End of the Sixth Century to the Death of Plato. Humanities Press.

Literatura

• Davies, J.K. (1993). Democracy and classical Greece. Cambridge, Mass.: Harvard University Press. ISBN 0-674-19607-4.
• Ehrenberg, Victor (2010). From Solon to Socrates Greek History and Civilization During the 6th and 5th Centuries BC. Hoboken: Taylor & Francis. ISBN 978-0-203-84477-9.
• Forrest, William G. (1966). The Emergence of Greek Democracy, 800–400 BC. New York: McGraw–Hill.
• Hignett, Charles (1952). A History of the Athenian Constitution to the End of the Fifth Century BC. Oxford: Clarendon Press.
• Larsen, Jakob A. O. (1948). "Cleisthenes and the Development of the Theory of Democracy at Athens". In Konvitz, Milton R.; Murphy, Arthur E. Essays in Political Theory Presented to George H. Sabine. Ithaca, NY: Cornell University Press.
• O'Neil, James L. (1995). The origins and development of ancient Greek democracy. Lanham, Md.: Rowman & Littlefield. ISBN 0-8476-7956-X.
• Staveley, E. S. (1972). Greek and Roman voting and elections. Ithaca, N.Y.: Cornell Univ. Pr. ISBN 0-8014-0693-5.
• Thorley, John (1996). Athenian democracy. London: Routledge. ISBN 0-415-12967-2.
• Zimmern, Alfred (1911). The Greek Commonwealth: Politics and Economics in Fifth Century Athens. Oxford: Oxford University Press.

Zunanje povezave

• Online Information article about Cleisthenes
• BBC – History – The Democratic Experiment