Lev Aleksandrovič Nariškin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
 
Vrstica 39: Vrstica 39:
{{soldier-stub}}
{{soldier-stub}}


{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Nariškin, Lev Aleksandrovič}}
{{DEFAULTSORT:Nariškin, Lev Aleksandrovič}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1785]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1785]]

Trenutna redakcija s časom 16:51, 7. december 2017

Lev Aleksandrovič Nariškin
Rojstvo5. februar 1785({{padleft:1785|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})
Sankt Peterburg
Smrt17. november 1846({{padleft:1846|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (61 let)
Neapelj
PripadnostRuski imperij Ruski imperij
Aktivna leta1803 - 1846
ČinGeneralporočnik
Generaladjutant
Oboroženi konfliktiNapoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
PriznanjaRed svete Ane
Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja
Red svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija)
Pour le Mérite
Red meča
Legija časti

Lev Aleksandrovič Nariškin (rusko Лев Александрович Нарышкин), ruski general, * 1785, † 1846.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje[uredi | uredi kodo]

15. marca 1799 je postal dvorni gentleman in 22. januarja 1803 je bil kot poročnik dodeljen Preobraženskem polku. 13. februarja 1807 je bil kot štabni častnik dodeljen huzarskemu polku, s katerim se je udeležil bojev proti Francozom. Pozneje je bil odpuščen iz vojaške službe in vrnil se je na dvor.

28. marca 1812 je kot stotnik vstopil v Izjumski huzarski polk, s katerim se je udeležil patriotske vojne. 19. novembra 1812 je bil povišan v polkovnika in 11. januarja 1814 v generalmajorja.

Pozneje je bil poveljnik samostojne kozaške brigade, s katero se je boril na Nizozemskem in v severni Franciji. Med letoma 1815 in 1818 je bil v sestavi ruskega okupacijskega korpusa v Franciji.

Po vrnitvi v Rusijo se je 23. marca 1824 upokojil. 22. maja 1843 se je vrnil v vojaško službo; kot inštruktor je bil dodeljen carju. 6. decembra istega leta je bil povišan v generaladjutanta in naslednje leto je bil povišan v generalporočnika.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]