Serek: Razlika med redakcijama
čiščenje |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Hiero| |
{{Hiero|Serek|<hiero>O33</hiero><br>(Unicode: '''𓊁''' )|align=right|era=egypt}} |
||
V egiptovskih [[hieroglif]]ih je ''' |
V egiptovskih [[hieroglif]]ih je '''serek''' pravokoten okvir, ki ima niše ali pročelje [[palača|palače]], simbolično starodavne [[egipčanska arhitektura|egipčanske arhitekture]], nad katero (običajno) stoji [[Hor]] (sokol), kar kaže na besedilo kraljevega imena. Serek je prva konvencija, ki se je uporabljala za določitev kraljevega imena v stari egipčanski [[ikonografija|ikonografiji]], ki je veljala pred novejšo in bolj znano [[kartuša|kartušo]] s [[četrta dinastija|četrto dinastijo]] in 5-700 let. |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
[[Image:Egypte louvre 290.jpg|thumb| |
[[Image:Egypte louvre 290.jpg|thumb| Serek faraona [[Djet]]a, 1. dinastija, z njegovim imenom v okvirju in Horom (sokol). To je stela iz njegovega groba v Abidu in se zdaj nahaja v Louvre, Pariz.<ref name=Bard-AoAE114 /> Ta pogrebna stela je ena od dveh, ki sta bili dani na vzhodni strani grobnice v Abidu in označevali kraj, kjer so bila izvajana darovanja. Širina stele je približno 65 cm, višina pa približno 143 cm.<ref name="Robins-33"/>]] |
||
Eden od najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v [[Stari Egipt|starem Egiptu]] je bilo ime [[kralj]]a, pomembno, saj so [[faraon]]i skrbeli, da bodo tudi prihodnje generacije vedele o svojih kraljih. |
Eden od najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v [[Stari Egipt|starem Egiptu]] je bilo ime [[kralj]]a, pomembno, saj so [[faraon]]i skrbeli, da bodo tudi prihodnje generacije vedele o svojih kraljih.<ref name="Bard-AoAE114">Kathryn A. Bard, ''An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt''. Malden: Blackwell Publishing, 2008, str. 114.</ref> Serek je bil prvič uporabljen že od vladarjev preddinastičnega obdobja in se je uporaba nadaljevala skoraj vso zgodovino Egipta, kljub uporabi kartuše.<ref>Ian Shaw. ''The Oxford History of Ancient Egypt''. New York: Oxford University Press Incorporated, 2000, str. 6.</ref> Prvi najdeni serek je faraona [[Djet]]a iz [[prva dinastia|prve dinastije]]. Serek kralja [[Senusret I.|Senusreta I.]], ki je bil kralj v času [[dvanajsta dinastija|dvanajste dinastije]] je zdaj ohranjen v Metropolitan Museum of Art v New Yorku. Sereki kraljev iz [[trideseta dinastija|tridesete dinastije]] so tudi ohranjeni.<ref>Stephen Quirke. ''Who Were The Pharaohs?: A history of their names with a list of cartouches''. London: British Museum Publications Limited, 1990, str. 29.</ref> |
||
Serek predstavlja kraljevo palačo, prikazano v kombinaciji tlorisa in narisa. Pravokotni okvir predstavlja tloris, medtem ko vzorčasta površina predstavljala fasado.<ref name="Robins-33">Gay Robins. ''The Art of Ancient Egypt''. Cambridge: Harvard University Press, 2000, str. 33.</ref> Serekh je zarezan ali pobarvan s črnilom. Vsebuje kraljevo ime, katero je bilo uporabljeno na različne načine in je bilo temeljna izjava o kraljevi ideologiji.<ref name="Robins-36">Robins (2000), str. 36.</ref> Ime kralja je bilo napisano s [[hieroglif]]om in Horom kot inkarnacijo boga neba. |
|||
== Razvoj == |
== Razvoj == |
||
Najzgodnejši |
Najzgodnejši sereki so bili prazni, ker je simbol sam predstavljal potrebno sporočilo kraljeve oblasti. Sčasoma je kralj začel pisati v serek tudi pridevek. V teh serekih je prevladoval simbol Hora. Samo v času druge dinastije so opazili spremembe v oblikovanju imena Hora s [[Set]]om (zaradi začasne višje pomembnosti boga Seta v kraljevi simboliki) in nato Hora-in-Seta (verjetno simbolizira združitev obeh delov kraljestva). Številni so bili predlogi, zakaj je prišlo do te spremembe, vendar točen vzrok še vedno ni jasen. |
||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
{{sklici}} |
{{sklici|2}} |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
Redakcija: 07:36, 20. september 2017
(Unicode: 𓊁 ) | ||
Serek | ||
---|---|---|
Egipčanski hieroglifi |
V egiptovskih hieroglifih je serek pravokoten okvir, ki ima niše ali pročelje palače, simbolično starodavne egipčanske arhitekture, nad katero (običajno) stoji Hor (sokol), kar kaže na besedilo kraljevega imena. Serek je prva konvencija, ki se je uporabljala za določitev kraljevega imena v stari egipčanski ikonografiji, ki je veljala pred novejšo in bolj znano kartušo s četrto dinastijo in 5-700 let.
Zgodovina
Eden od najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v starem Egiptu je bilo ime kralja, pomembno, saj so faraoni skrbeli, da bodo tudi prihodnje generacije vedele o svojih kraljih.[1] Serek je bil prvič uporabljen že od vladarjev preddinastičnega obdobja in se je uporaba nadaljevala skoraj vso zgodovino Egipta, kljub uporabi kartuše.[3] Prvi najdeni serek je faraona Djeta iz prve dinastije. Serek kralja Senusreta I., ki je bil kralj v času dvanajste dinastije je zdaj ohranjen v Metropolitan Museum of Art v New Yorku. Sereki kraljev iz tridesete dinastije so tudi ohranjeni.[4]
Serek predstavlja kraljevo palačo, prikazano v kombinaciji tlorisa in narisa. Pravokotni okvir predstavlja tloris, medtem ko vzorčasta površina predstavljala fasado.[2] Serekh je zarezan ali pobarvan s črnilom. Vsebuje kraljevo ime, katero je bilo uporabljeno na različne načine in je bilo temeljna izjava o kraljevi ideologiji.[5] Ime kralja je bilo napisano s hieroglifom in Horom kot inkarnacijo boga neba.
Razvoj
Najzgodnejši sereki so bili prazni, ker je simbol sam predstavljal potrebno sporočilo kraljeve oblasti. Sčasoma je kralj začel pisati v serek tudi pridevek. V teh serekih je prevladoval simbol Hora. Samo v času druge dinastije so opazili spremembe v oblikovanju imena Hora s Setom (zaradi začasne višje pomembnosti boga Seta v kraljevi simboliki) in nato Hora-in-Seta (verjetno simbolizira združitev obeh delov kraljestva). Številni so bili predlogi, zakaj je prišlo do te spremembe, vendar točen vzrok še vedno ni jasen.
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Kathryn A. Bard, An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt. Malden: Blackwell Publishing, 2008, str. 114.
- ↑ 2,0 2,1 Gay Robins. The Art of Ancient Egypt. Cambridge: Harvard University Press, 2000, str. 33.
- ↑ Ian Shaw. The Oxford History of Ancient Egypt. New York: Oxford University Press Incorporated, 2000, str. 6.
- ↑ Stephen Quirke. Who Were The Pharaohs?: A history of their names with a list of cartouches. London: British Museum Publications Limited, 1990, str. 29.
- ↑ Robins (2000), str. 36.