Medenica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m slog
Razširitev članka.
Vrstica 13: Vrstica 13:
| DorlandsSuf = 12623123
| DorlandsSuf = 12623123
}}
}}
'''Medeníca''' (lat. ''pelvis'') je kostni obroč, ki ga sestavljajo dve [[kolčnica|kolčnici]], [[križnica]] in [[trtica]] ter povezuje ledveno [[hrbtenica|hrbtenico]] s [[stegnenica]]ma. Glede na terminalno črto (kostni greben, ki poteka na notranji strani kolčnice od križnično-črevničnega oz. sakroiliakalnega sklepa do zrasti oz. simfize<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5510864/crta?query=%C4%8Drta, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 3. 2015.</ref>) ločimo '''malo medenico''', ki leži pod terminalno črto, in '''veliko medenico''', ki leži nad njo.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526042/medenica?query=medenica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 3. 2015.</ref> Preko medenice se prenaša teža z osnega okostja (hrbtenice, prsnega koša in glave) na spodnje okončine. Nudi oporo pri sedenju in zaščito organom v spodnjem delu [[trebušna votlina|trebušne votline]];<ref name=Kristan>Kristan A., Cimerman M. Poškodbe medeničnega obroča. Med Razgl. 1999; 38: 591–601.</ref> v medenici so leže namreč pomembni organi (del [[prebavila|prebavil]], [[sečila|sečil]], [[reprodukcijski organi]]) in tudi velike [[žila|žile]] in [[živec|živci]]. Medenica je tudi pomembno narastišče [[mišice trupa|mišic trupa]] in [[mišice spodnjih okončin|spodnjih okončin]].<ref>http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/e470dfdf31f6843e5974f0e236b032bf.pdf Cimerman M. Osnove poškodb medenice, vpogled: 12. 3. 2015.</ref>
'''Medenica''' (latinsko pelvis) je hkrati spodnji del trupa človeškega telesa med trebuhom in nogami ter okostje, ki gradi to regijo (včasih zato imenovano tudi koščena medenica ali medenični skelet). Medenična regija vključuje medenično okostje, ki obdaja medenično votlino, medenično dno in presredek oziroma perineum. Medenično okostje na zadnji strani gradita [[križnica]] in [[trtica]], spredaj in ob straneh pa kosti kolka.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Clinically oriented anatomy|last=Moore|first=Keith L.|publisher=Williams & Wilkins|year=1992|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>


Kolčni kosti povezujeta hrbtenico s spodnjima okončinama. Zadaj sta pritrjeni na križnico, spredaj pa sta povezani med seboj in spojeni s stegnenicama. V medenični votlini se nahajajo reproduktivni organi in [[Rektum|danka]] oziroma rektum. Pri sesalcih se na medenični kosti na sredini nahaja vrzel, ki je pri ženska bistveno večja kot pri moških. Med rojstvom skozi to vrzel potujejo njihovi mladiči.
== Anatomija ==
Medenični obroč sestavljata dve kolčnici, ki se spredaj stikata v [[sramnična zrast|sramnični zrasti]] (pubična simfiza), zadaj pa je med kolčnici zagozdena križnica, ki se stika s črevnicama v križnično-črevničnem sklepu. Vsako kolčnico sestavljajo tri ločene kosti: [[črevnica]], [[sednica]] in [[sramnica]]. Medenici daje stabilnost ligamentarni aparat. Na sprednji medenici so to [[vez (anatomija)|vezi]], ki povezujejo zrast, na zadnji medenici pa so pomembne tri vezi: sakroiliakalna, sakrospinozna in sakrotuberalna vez.<ref name=Kristan/>


Preko medenice se prenaša teža z osnega okostja (hrbtenice, prsnega koša in glave) na spodnje okončine. Nudi oporo pri sedenju in zaščito organom v spodnjem delu trebušne votline. V medenici se namreč nahajajo pomembni organi (del [[Prebavila|prebavil]], [[Sečila|sečil]], [[reprodukcijski organi]]) in tudi velike [[Žila|žile]] in [[Živec|živci]]. Medenica je tudi pomembno narastišče mišic trupa in spodnjih okončin.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/e470dfdf31f6843e5974f0e236b032bf.pdf|title=Osnove poškodb medenice|date=|accessdate=30. 5. 2017|website=|publisher=|last=Cimerman|first=Matej}}</ref><ref name=":1">{{Navedi revijo|url=|title=Poškodbe medeničnega obroča|last=Kristan|first=A.|last2=Cimerman|first2=M.|date=1998|journal=Medicinski razgledi|accessdate=}}</ref>
⚫
== Sklici ==

{{sklici}}
== Struktura ==
Medenična regija predstavlja spodnji del trupa med trebuhom in stegni. Strukture, ki se nahajajo v tem predelu, so:<ref name=":0" />
* Medenično okostje, ki se deli na:
** Medenični obroč (obe kolčni kosti), ki povezuje hrbtenico s spodnjimi okončinami;
** Medenični del hrbtenice à križnica in trtica;
* Medenična votlina, ki jo obdaja medenično okostje, katerega zgornji rob predstavlja tudi zgornjo mejo te votline, spodaj pa jo omejuje medenično dno;
* Medenično dno oziroma medenična membrana;
* Presredek oziroma perineum;
Glede na terminalno črto (kostni greben, ki poteka na notranji strani kolčnice od križnično-črevničnega oziroma sakroiliakalnega sklepa do zrasti oziroma simfize) ločimo malo medenico, ki leži pod terminalno črto, in veliko medenico, ki leži nad njo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5510864/crta?query=%C4%8Drta|title=Črta|date=|accessdate=30. 5. 2017|website=Slovenski medicinski e-slovar|publisher=|last=|first=}}</ref>

Medenici daje stabilnost ligamentarni aparat. Na sprednji medenici so to vezi, ki povezujejo zrast, na zadnji medenici pa so pomembne tri vezi: sakroiliakalna, sakrospinozna in sakrotuberalna vez.<ref name=":1" />

=== Medenične kosti ===
Medenično okostje na zadnji strani predstavljata [[križnica]] in [[trtica]], ki sta spojeni s parom kolčnih kosti, ki predstavljata stransko in sprednjo stran okostja. Vsaka kolčnica je sestavljena iz treh delov: [[Črevnica|črevnice]] (os ilium), [[Sednica|sednice]] (os ischium) in [[Sramnica|sramnice]] (os pubis). V otroštvu so ti deli ločeni in predstavljajo ločene kosti, v času pubertete pa zrastejo v eno kost.

=== Medenična votlina ===
Medenična votlina je telesna votlina, ki je omejena s kostmi medenice in v glavnem vsebuje reproduktivne organe in danko. Terminalna črta razmejuje malo oziroma pravo medenico, ki leži pod terminalno črto, in veliko oziroma lažno medenico, ki leži nad njo.

=== Medenično dno ===
Medenično dno ima dve nasprotujoči si funkciji. Prva je zapiranje medenične in trebušne votline in nošenje bremena, to je organov. Po drugi strani pa tudi skrbi za nadzorovano odpiranje danke in urogenitalnega sistema. Za opravljanje teh dveh nalog mora biti medenično dno sestavljeno iz več nivojev mišic in vezivnega tkiva.

Blizu anusa in sečnice se nahajati mišici zapiralki, zunanji analni in uretralni sfinkter. V tem predelu najdemo tudi mišico musculus ischiocavernosus, ki iztisne kri v corpus cavernosum penisa pri moških, pri ženskah pa v klitoris.

=== Variacije ===
Za sodobne ljudi so značilni veliki možgani in hoja po dveh nogah. Medenica je ključnega pomena tako za gibanje kot tudi porod, zato je pri naravni selekciji prišlo do dveh nasprotujočih si zahtev: širok porodni kanal in gibalna učinkovitost. Ženska medenica se je tako razvila do največje možne širine, ki še omogoča normalno hojo, olajša pa porod. Moška medenica je ožja in bolj optimizirana za dvonožno gibanje.

Glavne razlike med moško in žensko veliko in malo medenico so:
* Ženska medenica je večja in širša od moške, ki je višja, ožja in bolj kompaktna;
* Moška križnica je daljša, ožja in je izraziteje ukrivljena naprej. Ženska križnica je krajša, širša in ukrivljena bolj nazaj;
* Črevnični trni so večji in izrazitejši pri moških, zato je moška velika medenica posledično globlja in ožja;
* Kot med spodnjima sramnima kostema pri moških znaša 70 stopinj, pri ženskah pa 90-100 stopinj. Pri ženskah sta ti dve kosti bolj konkavne oblike.
* Sklepna jamica kolčnice (latinsko acetabulum) je pri ženskah širša kot pri moških. Pri ženskah se nahaja bolj spredaj, pri moških pa bolj na strani. Posledično lahko moških premikajo noge v eni ravnini, pri ženska pa noga zaniha naprej in navznoter. Od tam nihajna glava stegnenice premakne nogo v drugi ravnini. Ta razlika daje ženski hoji značilen izgled (nihanje bokov).

== Klinični pomen ==
Zlomi kolka pogosto prizadenejo starejše, med katerimi se pogosteje pojavijo pri ženskah. Vzrok za te zlome največkrat osteoporoza. Obstajajo tudi različne vrste medeničnih zlomov, ki se najpogosteje pojavijo kot posledica prometne nesreče.

Bolečine v medenici lahko prizadenejo kogarkoli in imajo različne vzroke: endometrioza pri ženskah, črevesne adhezije, sindrom razdražljivega črevesja ali intersticijski cistitis.

Obstaja veliko anatomskih različic medenice. Pri ženskah je lahko ta veliko večja od normale, kar imenujemo pelvis justo major, lahko pa je tudi veliko manjša, kar se imenuje pelvis justo minor. Možen je tudi pojav androidne medenice pri ženski – oblike, ki je značilna za moške. Ta oblika se lahko izkaže za problematično pri porodu.

⚫
== Viri ==
{{Sklici|1}}


{{anatomska škrbina}}
{{anatomska škrbina}}

Redakcija: 08:32, 30. maj 2017

medenica
Moška medenica
Ženska medenica
Podrobnosti
Identifikatorji
LatinskoPelvis
MeSHD010388
TAA01.1.00.017
Anatomski izrazi za kost

Medenica (latinsko pelvis) je hkrati spodnji del trupa človeškega telesa med trebuhom in nogami ter okostje, ki gradi to regijo (včasih zato imenovano tudi koščena medenica ali medenični skelet). Medenična regija vključuje medenično okostje, ki obdaja medenično votlino, medenično dno in presredek oziroma perineum. Medenično okostje na zadnji strani gradita križnica in trtica, spredaj in ob straneh pa kosti kolka.[1]

Kolčni kosti povezujeta hrbtenico s spodnjima okončinama. Zadaj sta pritrjeni na križnico, spredaj pa sta povezani med seboj in spojeni s stegnenicama. V medenični votlini se nahajajo reproduktivni organi in danka oziroma rektum. Pri sesalcih se na medenični kosti na sredini nahaja vrzel, ki je pri ženska bistveno večja kot pri moških. Med rojstvom skozi to vrzel potujejo njihovi mladiči.

Preko medenice se prenaša teža z osnega okostja (hrbtenice, prsnega koša in glave) na spodnje okončine. Nudi oporo pri sedenju in zaščito organom v spodnjem delu trebušne votline. V medenici se namreč nahajajo pomembni organi (del prebavil, sečil, reprodukcijski organi) in tudi velike žile in živci. Medenica je tudi pomembno narastišče mišic trupa in spodnjih okončin.[2][3]

Struktura

Medenična regija predstavlja spodnji del trupa med trebuhom in stegni. Strukture, ki se nahajajo v tem predelu, so:[1]

  • Medenično okostje, ki se deli na:
    • Medenični obroč (obe kolčni kosti), ki povezuje hrbtenico s spodnjimi okončinami;
    • Medenični del hrbtenice à križnica in trtica;
  • Medenična votlina, ki jo obdaja medenično okostje, katerega zgornji rob predstavlja tudi zgornjo mejo te votline, spodaj pa jo omejuje medenično dno;
  • Medenično dno oziroma medenična membrana;
  • Presredek oziroma perineum;

Glede na terminalno črto (kostni greben, ki poteka na notranji strani kolčnice od križnično-črevničnega oziroma sakroiliakalnega sklepa do zrasti oziroma simfize) ločimo malo medenico, ki leži pod terminalno črto, in veliko medenico, ki leži nad njo.[4]

Medenici daje stabilnost ligamentarni aparat. Na sprednji medenici so to vezi, ki povezujejo zrast, na zadnji medenici pa so pomembne tri vezi: sakroiliakalna, sakrospinozna in sakrotuberalna vez.[3]

Medenične kosti

Medenično okostje na zadnji strani predstavljata križnica in trtica, ki sta spojeni s parom kolčnih kosti, ki predstavljata stransko in sprednjo stran okostja. Vsaka kolčnica je sestavljena iz treh delov: črevnice (os ilium), sednice (os ischium) in sramnice (os pubis). V otroštvu so ti deli ločeni in predstavljajo ločene kosti, v času pubertete pa zrastejo v eno kost.

Medenična votlina

Medenična votlina je telesna votlina, ki je omejena s kostmi medenice in v glavnem vsebuje reproduktivne organe in danko. Terminalna črta razmejuje malo oziroma pravo medenico, ki leži pod terminalno črto, in veliko oziroma lažno medenico, ki leži nad njo.

Medenično dno

Medenično dno ima dve nasprotujoči si funkciji. Prva je zapiranje medenične in trebušne votline in nošenje bremena, to je organov. Po drugi strani pa tudi skrbi za nadzorovano odpiranje danke in urogenitalnega sistema. Za opravljanje teh dveh nalog mora biti medenično dno sestavljeno iz več nivojev mišic in vezivnega tkiva.

Blizu anusa in sečnice se nahajati mišici zapiralki, zunanji analni in uretralni sfinkter. V tem predelu najdemo tudi mišico musculus ischiocavernosus, ki iztisne kri v corpus cavernosum penisa pri moških, pri ženskah pa v klitoris.

Variacije

Za sodobne ljudi so značilni veliki možgani in hoja po dveh nogah. Medenica je ključnega pomena tako za gibanje kot tudi porod, zato je pri naravni selekciji prišlo do dveh nasprotujočih si zahtev: širok porodni kanal in gibalna učinkovitost. Ženska medenica se je tako razvila do največje možne širine, ki še omogoča normalno hojo, olajša pa porod. Moška medenica je ožja in bolj optimizirana za dvonožno gibanje.

Glavne razlike med moško in žensko veliko in malo medenico so:

  • Ženska medenica je večja in širša od moške, ki je višja, ožja in bolj kompaktna;
  • Moška križnica je daljša, ožja in je izraziteje ukrivljena naprej. Ženska križnica je krajša, širša in ukrivljena bolj nazaj;
  • Črevnični trni so večji in izrazitejši pri moških, zato je moška velika medenica posledično globlja in ožja;
  • Kot med spodnjima sramnima kostema pri moških znaša 70 stopinj, pri ženskah pa 90-100 stopinj. Pri ženskah sta ti dve kosti bolj konkavne oblike.
  • Sklepna jamica kolčnice (latinsko acetabulum) je pri ženskah širša kot pri moških. Pri ženskah se nahaja bolj spredaj, pri moških pa bolj na strani. Posledično lahko moških premikajo noge v eni ravnini, pri ženska pa noga zaniha naprej in navznoter. Od tam nihajna glava stegnenice premakne nogo v drugi ravnini. Ta razlika daje ženski hoji značilen izgled (nihanje bokov).

Klinični pomen

Zlomi kolka pogosto prizadenejo starejše, med katerimi se pogosteje pojavijo pri ženskah. Vzrok za te zlome največkrat osteoporoza. Obstajajo tudi različne vrste medeničnih zlomov, ki se najpogosteje pojavijo kot posledica prometne nesreče.

Bolečine v medenici lahko prizadenejo kogarkoli in imajo različne vzroke: endometrioza pri ženskah, črevesne adhezije, sindrom razdražljivega črevesja ali intersticijski cistitis.

Obstaja veliko anatomskih različic medenice. Pri ženskah je lahko ta veliko večja od normale, kar imenujemo pelvis justo major, lahko pa je tudi veliko manjša, kar se imenuje pelvis justo minor. Možen je tudi pojav androidne medenice pri ženski – oblike, ki je značilna za moške. Ta oblika se lahko izkaže za problematično pri porodu.

Viri

  1. ↑ 1,0 1,1 Moore, Keith L. (1992). Clinically oriented anatomy. Williams & Wilkins.
  2. ↑ Cimerman, Matej. »Osnove poškodb medenice« (PDF). Pridobljeno 30. maja 2017.
  3. ↑ 3,0 3,1 Kristan, A.; Cimerman, M. (1998). »Poškodbe medeničnega obroča«. Medicinski razgledi.
  4. ↑ »Črta«. Slovenski medicinski e-slovar. Pridobljeno 30. maja 2017.
Stub icon

Ta anatomski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Medenica&oldid=4857196«