Navadni mali zvonček: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m rvv |
||
| Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
}} |
}} |
||
'''Navadni mali zvonček''', pogosteje samo '''zvonček''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Galanthus nivalis''''') je pogosta [[pomlad]]anska roža, ki jo uvrščamo v [[družina (biologija)|družino]] [[narcisovke|narcisovk]]. Značilen [[cvet]] ima obliko zvončka (od tod tudi ime) in je sestavljen iz treh koničastih zunanjih listov ter treh krajših izrobljenih notranjih listov. [[Rastlinski list|Listi]] so pritlični in črtalasti. Rastejo že zgodaj pomladi. |
'''Navadni mali zvonček''', pogosteje samo '''zvonček''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Galanthus nivalis''''') je pogosta [[pomlad]]anska roža, ki jo uvrščamo v [[družina (biologija)|družino]] [[narcisovke|narcisovk]]. Značilen [[cvet]] ima obliko zvončka (od tod tudi ime) in je sestavljen iz treh koničastih zunanjih listov ter treh krajših izrobljenih notranjih listov. [[Rastlinski list|Listi]] so pritlični in črtalasti. Rastejo že zgodaj pomladi. |
||
== Družina == |
|||
Mali zvonček spada v družin narcisovk. |
|||
== Razširjenost == |
== Razširjenost == |
||
| Vrstica 25: | Vrstica 22: | ||
Razširjen je od [[Pireneji|Pirenejev]] na zahodu do zahodne [[Ukrajina|Ukrajine]] na vzhodu. Na severu naravno raste nekako do višine [[Pariz]]a, na jug ostaja le v evropskem delu [[Turčija|Turčije]]. središče razširjenosti tega rodu so gorski gozdovi in kamniti predeli [[Anatolija|Anatolije]] in [[Kavkaz]]a. Poleg 19. vrst je poznanih preko 500 sort, samo pri vrsti ''G. nivalis'' več kot 80. |
Razširjen je od [[Pireneji|Pirenejev]] na zahodu do zahodne [[Ukrajina|Ukrajine]] na vzhodu. Na severu naravno raste nekako do višine [[Pariz]]a, na jug ostaja le v evropskem delu [[Turčija|Turčije]]. središče razširjenosti tega rodu so gorski gozdovi in kamniti predeli [[Anatolija|Anatolije]] in [[Kavkaz]]a. Poleg 19. vrst je poznanih preko 500 sort, samo pri vrsti ''G. nivalis'' več kot 80. |
||
Navadni mali zvonček je poleg [[trobentica|trobentice]] in [[veliki zvonček|velikega zvončka]] (''Leucojum vernum'') eden najbolj znanih znanilcev pomladi |
Navadni mali zvonček je poleg [[trobentica|trobentice]] in [[veliki zvonček|velikega zvončka]] (''Leucojum vernum'') eden najbolj znanih znanilcev pomladi. |
||
== Ekologija == |
== Ekologija == |
||
Redakcija: 15:04, 15. april 2017
| Mali zvonček | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Mali zvonček
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Galanthus nivalis L. |
Navadni mali zvonček, pogosteje samo zvonček (znanstveno ime Galanthus nivalis) je pogosta pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk. Značilen cvet ima obliko zvončka (od tod tudi ime) in je sestavljen iz treh koničastih zunanjih listov ter treh krajših izrobljenih notranjih listov. Listi so pritlični in črtalasti. Rastejo že zgodaj pomladi.
Razširjenost
V Sloveniji cveti ena sama vrsta malih zvončkov (Galanthus), to je navadni mali zvonček (G. nivalis). V Istri zacveti že okoli novega leta, v ostalih predelih Slovenije pa cveti od februarja do aprila. Raste na nekoliko bolj vlažnih tleh po skoraj celotni v Sloveniji.
Razširjen je od Pirenejev na zahodu do zahodne Ukrajine na vzhodu. Na severu naravno raste nekako do višine Pariza, na jug ostaja le v evropskem delu Turčije. središče razširjenosti tega rodu so gorski gozdovi in kamniti predeli Anatolije in Kavkaza. Poleg 19. vrst je poznanih preko 500 sort, samo pri vrsti G. nivalis več kot 80.
Navadni mali zvonček je poleg trobentice in velikega zvončka (Leucojum vernum) eden najbolj znanih znanilcev pomladi.
Ekologija
Navadni mali zvonček ne uspeva na gnojenih travnikih ali so tam le posamezni primerki. Najdemo jih ob robovih gozda, v gozdu in na travnikih. Zelo so razširjeni ob bregovih rek in potokov, ne marajo pa stoječih vod. Ni jih tudi ob presihajočih jezerih na Krasu. V notranjosti rastejo na nižjih predelih, na Gorenjskem v alpskih dolinah jih ni. Bolj proti morju pa rastejo tudi do 900 m nmv.
Mnoge različice navadnega malega zvončka, ki razstejo v Sloveniji so opisane v knjigi "Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis L.) in njegova raznolikost v Sloveniji - Bavcon 2008".
Zvončki se razlikujejo po velikosti in barvi cvetov, po obarvanosti konic zunanjih perigonovih listov, po obliki stebelca in po času cvetenja. Zvončki se poleg s semeni množijo še z delitvijo čebulice – vegetativno. Iz ene čebulice zvončka, naslednje leto z delitvijo že lahko nastaneta dve, nato tri, pet, idt.
Zaščita
Zvončki so v naravi zaščiteni in so na seznamu zavarovanih vrst v Sloveniji – Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah - 2004, ščiti pa jih tudi CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami), ki prepoveduje nabiranje v naravi. Naša uredba za navadni mali zvonček prepoveduje nabiranje podzemnih delov in semen rastlin.
Galerija
Viri
- Botanični vrt, Ljubljana
- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, Uradni list RS, št. 46/2004
Glej tudi
- veliki zvonček (tudi kronica, Leucojum vernum)