Miliduh: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: '''Miliduh''' je bil knez<ref>Kętrzyński, Wojciech (1897). ''Rozprawy: O rocznikach polskich''. Ser. II, Vol. IX, Krakow. str. 209.</ref> Lužiški Srbi|Lužiških Srbov... |
infopolje |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infobox monarch |
|||
'''Miliduh''' je bil knez<ref>Kętrzyński, Wojciech (1897). ''Rozprawy: O rocznikach polskich''. Ser. II, Vol. IX, Krakow. str. 209.</ref> [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbov]], ki je vodil [[Slovani|Slovane]] v vstaji proti [[Frankovsko cesarstvo|frankovski]] vladavini [[Karel Veliki|Karla Velikega]], * ni znano, † [[806]]. |
|||
|name =Miliduh |
|||
|title = Vojvoda Sorbov/Srbov<ref>Pavel Jozef Šafárik. ''Slawische Alterthümer'', str. 519</ref><br>Sclavorum dux<ref>''Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti'', 243–244, Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, 1932, str. 210.</ref> |
|||
|image = |
|||
|caption = |
|||
|reign = okoli 790 - 806 |
|||
|predecessor = [[Dervan]] |
|||
|successor = [[Tunglo]] |
|||
|date of death = 806 |
|||
|place of death = Weißenfels |
|||
|religion = slovansko mnogoboštvo |
|||
}} |
|||
Miliduh in slovanski knez Nesita sta padla v bitki s Franki pod poveljstvom [[Karel Mlajši |Karla Mlajšega]]<ref>Bulgarin, Thaddäus (1839). ''Russland in historischer, statistischer, geographischer und und literarischer Beziehung''. Leipzig: Eduard Franken. str. 330—.</ref> pri Weißenfelsu leta 806.<ref>Vukcevich, Ivo (2001). Rex germanorum, populos sclavorum |
'''Miliduh''' je bil vojvoda<ref>Kętrzyński, Wojciech (1897). ''Rozprawy: O rocznikach polskich''. Ser. II, Vol. IX, Krakow. str. 209.</ref> [[Lužiški Srbi|Sorbov/Srbov]], ki je vodil [[Slovani|Slovane]] v vstaji proti [[Frankovsko cesarstvo|frankovski]] vladavini [[Karel Veliki|Karla Velikega]], * ni znano, † [[806]]. |
||
Miliduh in slovanski knez Nesita sta padla v bitki s Franki pod poveljstvom [[Karel Mlajši |Karla Mlajšega]]<ref>Bulgarin, Thaddäus (1839). ''Russland in historischer, statistischer, geographischer und und literarischer Beziehung''. Leipzig: Eduard Franken. str. 330—.</ref> pri Weißenfelsu leta 806.<ref>Vukcevich, Ivo (2001). ''Rex germanorum, populos sclavorum''. University City Press. str. 366—.</ref> Miliduh je imel dva sinova, ki sta se, po izročilu, ločila. Eden od njiju je odpeljal del srbskega ljudstva na jug oziroma na [[Balkan]], drugi del pa je ostal v [[Laba|Polabju]] in bil kasneje v veliki meri germaniziran. Ostanki teh ljudstev so sedanji [[Srbi]] in Lužiški Srbi. Trditev potrjuje [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet]] v svojem delu ''[[De administrando imperio]]'', v katerem omenja Srbe kot ''»potomce enega od bratov, ki so se naselili v dolini [[Neretva|Neretve]], [[Zahumje|Zahumju]], okoli [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinja]], v dolini [[Zeta|Zete]] in črnogorskih gorah«''. |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
Redakcija: 13:31, 9. julij 2016
Miliduh | |
---|---|
Vojvoda Sorbov/Srbov[1] Sclavorum dux[2] | |
Vladanje | okoli 790 - 806 |
Predhodnik | Dervan |
Naslednik | Tunglo |
Rojstvo | datum neznan |
Smrt | 806 Weißenfels[d] |
Religija | slovansko mnogoboštvo |
Miliduh je bil vojvoda[3] Sorbov/Srbov, ki je vodil Slovane v vstaji proti frankovski vladavini Karla Velikega, * ni znano, † 806.
Miliduh in slovanski knez Nesita sta padla v bitki s Franki pod poveljstvom Karla Mlajšega[4] pri Weißenfelsu leta 806.[5] Miliduh je imel dva sinova, ki sta se, po izročilu, ločila. Eden od njiju je odpeljal del srbskega ljudstva na jug oziroma na Balkan, drugi del pa je ostal v Polabju in bil kasneje v veliki meri germaniziran. Ostanki teh ljudstev so sedanji Srbi in Lužiški Srbi. Trditev potrjuje bizantinski cesar Konstantin VII. Porfirogenet v svojem delu De administrando imperio, v katerem omenja Srbe kot »potomce enega od bratov, ki so se naselili v dolini Neretve, Zahumju, okoli Trebinja, v dolini Zete in črnogorskih gorah«.
Sklici
- ↑ Pavel Jozef Šafárik. Slawische Alterthümer, str. 519
- ↑ Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 243–244, Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, 1932, str. 210.
- ↑ Kętrzyński, Wojciech (1897). Rozprawy: O rocznikach polskich. Ser. II, Vol. IX, Krakow. str. 209.
- ↑ Bulgarin, Thaddäus (1839). Russland in historischer, statistischer, geographischer und und literarischer Beziehung. Leipzig: Eduard Franken. str. 330—.
- ↑ Vukcevich, Ivo (2001). Rex germanorum, populos sclavorum. University City Press. str. 366—.