Miliduh: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: '''Miliduh''' je bil knez<ref>Kętrzyński, Wojciech (1897). ''Rozprawy: O rocznikach polskich''. Ser. II, Vol. IX, Krakow. str. 209.</ref> Lužiški Srbi|Lužiških Srbov...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
infopolje
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infobox monarch
'''Miliduh''' je bil knez<ref>Kętrzyński, Wojciech (1897). ''Rozprawy: O rocznikach polskich''. Ser. II, Vol. IX, Krakow. str. 209.</ref> [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbov]], ki je vodil [[Slovani|Slovane]] v vstaji proti [[Frankovsko cesarstvo|frankovski]] vladavini [[Karel Veliki|Karla Velikega]], * ni znano, † [[806]].
|name =Miliduh
|title = Vojvoda Sorbov/Srbov<ref>Pavel Jozef Šafárik. ''Slawische Alterthümer'', str. 519</ref><br>Sclavorum dux<ref>''Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti'', 243–244, Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, 1932, str. 210.</ref>
|image =
|caption =
|reign = okoli 790 - 806
|predecessor = [[Dervan]]
|successor = [[Tunglo]]
|date of death = 806
|place of death = Weißenfels
|religion = slovansko mnogoboštvo
}}


Miliduh in slovanski knez Nesita sta padla v bitki s Franki pod poveljstvom [[Karel Mlajši |Karla Mlajšega]]<ref>Bulgarin, Thaddäus (1839). ''Russland in historischer, statistischer, geographischer und und literarischer Beziehung''. Leipzig: Eduard Franken. str. 330—.</ref> pri Weißenfelsu leta 806.<ref>Vukcevich, Ivo (2001). Rex germanorum, populos sclavorum:. University City Press. str. 366—.</ref> Miliduh je imel dva sinova, ki sta se, po izročilu, ločila. Eden od njiju je odpeljal del srbskega ljudstva na jug oziroma na [[Balkan]], drugi del pa je ostal v [[Laba|Polabju]] in bil kasneje v veliki meri germaniziran. Ostanki teh ljudstev so sedanji [[Srbi]] in Lužiški Srbi. Trditev potrjuje [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet]] v svojem delu ''[[De administrando imperio]]'', v katerem omenja Srbe kot ''»potomce enega od bratov, ki so se naselili v dolini [[Neretva|Neretve]], [[Zahumje|Zahumju]], okoli [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinja]], v dolini [[Zeta|Zete]] in črnogorskih gorah«''.
'''Miliduh''' je bil vojvoda<ref>Kętrzyński, Wojciech (1897). ''Rozprawy: O rocznikach polskich''. Ser. II, Vol. IX, Krakow. str. 209.</ref> [[Lužiški Srbi|Sorbov/Srbov]], ki je vodil [[Slovani|Slovane]] v vstaji proti [[Frankovsko cesarstvo|frankovski]] vladavini [[Karel Veliki|Karla Velikega]], * ni znano, † [[806]].
Miliduh in slovanski knez Nesita sta padla v bitki s Franki pod poveljstvom [[Karel Mlajši |Karla Mlajšega]]<ref>Bulgarin, Thaddäus (1839). ''Russland in historischer, statistischer, geographischer und und literarischer Beziehung''. Leipzig: Eduard Franken. str. 330—.</ref> pri Weißenfelsu leta 806.<ref>Vukcevich, Ivo (2001). ''Rex germanorum, populos sclavorum''. University City Press. str. 366—.</ref> Miliduh je imel dva sinova, ki sta se, po izročilu, ločila. Eden od njiju je odpeljal del srbskega ljudstva na jug oziroma na [[Balkan]], drugi del pa je ostal v [[Laba|Polabju]] in bil kasneje v veliki meri germaniziran. Ostanki teh ljudstev so sedanji [[Srbi]] in Lužiški Srbi. Trditev potrjuje [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet]] v svojem delu ''[[De administrando imperio]]'', v katerem omenja Srbe kot ''»potomce enega od bratov, ki so se naselili v dolini [[Neretva|Neretve]], [[Zahumje|Zahumju]], okoli [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinja]], v dolini [[Zeta|Zete]] in črnogorskih gorah«''.


==Sklici==
==Sklici==

Redakcija: 13:31, 9. julij 2016

Miliduh
Vojvoda Sorbov/Srbov[1]
Sclavorum dux[2]
Vladanjeokoli 790 - 806
PredhodnikDervan
NaslednikTunglo
Rojstvodatum neznan
Smrt806
Weißenfels[d]
Religijaslovansko mnogoboštvo

Miliduh je bil vojvoda[3] Sorbov/Srbov, ki je vodil Slovane v vstaji proti frankovski vladavini Karla Velikega, * ni znano, † 806.

Miliduh in slovanski knez Nesita sta padla v bitki s Franki pod poveljstvom Karla Mlajšega[4] pri Weißenfelsu leta 806.[5] Miliduh je imel dva sinova, ki sta se, po izročilu, ločila. Eden od njiju je odpeljal del srbskega ljudstva na jug oziroma na Balkan, drugi del pa je ostal v Polabju in bil kasneje v veliki meri germaniziran. Ostanki teh ljudstev so sedanji Srbi in Lužiški Srbi. Trditev potrjuje bizantinski cesar Konstantin VII. Porfirogenet v svojem delu De administrando imperio, v katerem omenja Srbe kot »potomce enega od bratov, ki so se naselili v dolini Neretve, Zahumju, okoli Trebinja, v dolini Zete in črnogorskih gorah«.

Sklici

  1. Pavel Jozef Šafárik. Slawische Alterthümer, str. 519
  2. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 243–244, Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, 1932, str. 210.
  3. Kętrzyński, Wojciech (1897). Rozprawy: O rocznikach polskich. Ser. II, Vol. IX, Krakow. str. 209.
  4. Bulgarin, Thaddäus (1839). Russland in historischer, statistischer, geographischer und und literarischer Beziehung. Leipzig: Eduard Franken. str. 330—.
  5. Vukcevich, Ivo (2001). Rex germanorum, populos sclavorum. University City Press. str. 366—.