Asimilacija (sociologija): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
pravopis
Bojan2005 (pogovor | prispevki)
2.006 urejanj
Vrstica 27: Vrstica 27:
'''Asimilacija''' je v [[sociologija|sociologiji]] proces prilagajanja posameznika na značilnosti neke skupine, drugega naroda. Je zlasti proces kulturnega prilagajanja (etnične) manjšine ali posameznika prevladujočemu delu prebivalstva<ref>Veliki splošni leksikon, DZS</ref>, ali poenostavljeno utapljanje enega naroda/etnične skupine v drugem.
'''Asimilacija''' je v [[sociologija|sociologiji]] proces prilagajanja posameznika na značilnosti neke skupine, drugega naroda. Je zlasti proces kulturnega prilagajanja (etnične) manjšine ali posameznika prevladujočemu delu prebivalstva<ref>Veliki splošni leksikon, DZS</ref>, ali poenostavljeno utapljanje enega naroda/etnične skupine v drugem.


Nasilna asimilacija celotnih populacij (nasilje je lahko fizično, socialno, gospodarstko, medijsko itd.) povzroča fenomene prekogeneracijskega kolektivnega [[sindrom]]<nowiki/>a [[Posttravmatski stres|posttravmatskega stresa]] (''Post traumatic Stress Disorder'', PTSD / Posttraumatische Belastungsstörung, PTBS), kot je to prikazal na primeru [[koroški Slovenci|koroških Slovencev]] [[Bojan-Ilija Schnabl]] že leta 2010 za [[Avstrija|avstrijsko]] [[Južna Koroška (Avstrija)|Južno Koroško]]. Hkrati pa ponuja le-ta na osnovi inovativnih menedžmentskih študij v interdisciplinarnem pristopu s t. i. "modelom dalij" (nem. "Dahlienmodell") - ki ga je izdelal in poimenoval on - metodo za individualno ali kolektivno premostitev oz. integracijo travm.<ref>{{Cite book|title = Asimilacija in sindrom posttravmatskega stresa|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava|year = 2010|isbn = 978-3-85435-634-9|location = Celovec|pages = 117-130|work = Koroški koledar 2011}}</ref>
Nasilna asimilacija celotnih populacij (nasilje je lahko fizično, socialno, gospodarstko, medijsko itd.) povzroča fenomene prekogeneracijskega kolektivnega [[sindrom]]<nowiki/>a [[Posttravmatski stres|posttravmatskega stresa]] (''Post traumatic Stress Disorder'', PTSD / Posttraumatische Belastungsstörung, PTBS), kot je to prikazal na primeru [[koroški Slovenci|koroških Slovencev]] [[Bojan-Ilija Schnabl]] že leta 2010 za [[Avstrija|avstrijsko]] [[Južna Koroška (Avstrija)|Južno Koroško]]. Hkrati pa ponuja le-ta na osnovi inovativnih menedžmentskih študij v interdisciplinarnem pristopu s t. i. "modelom dalij" (nem. "Dahlienmodell") - ki ga je izdelal in poimenoval on - metodo za individualno ali kolektivno premostitev oz. integracijo travm.<ref>{{Cite book|title = Asimilacija in sindrom posttravmatskega stresa|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava|year = 2010|isbn = 978-3-85435-634-9|location = Celovec|pages = 117-130|work = Koroški koledar 2011}}</ref><ref> SCHNABL, Bojan-Ilija. Assimilant(en). V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 115. [COBISS.SI-ID 22136328]</ref><ref>SCHNABL, Bojan-Ilija. Assimilation. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 115-122, ilustr. [COBISS.SI-ID 22136584]</ref><ref>SCHNABL, Bojan-Ilija. Assimilationszwang. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 122-125, ilustr. [COBISS.SI-ID 22136840]</ref>


Mlajši avtor, ki se je ukvarjal za asimilacijo ter medgeneracijsko travmatizacijo je tudi koroško slovenski raziskovalec [[Daniel Wutti]].<ref>{{Cite book|title = Kein Ende traumatischer Erfahrungen der Kärntner SlowenInnen nach dem 2. Weltkrieg|last = Wutti|first = F.|publisher = Alpen-Adria Universität Klagenfurt/Celovec|year = 2012|isbn = |location = Berlin|pages = |first2 = Daniel Wutti|work = Integration. Identität. Gesundheit. Beiträge zum 5. Kongress des Dachverbands der transkulturellen Psychiatrie, Psychotherapie und Psychosomatik im deutschsprachigen Raum e. V. 23.–25. September 2011 Alpen-Adria Universität Klagenfurt}}</ref><ref>{{Cite book|title = Transgeneracijski prenosi v družinah koroških Slovencev|last = Wutti|first = Daniel|publisher = Inštitut za narodnostna vprašanja (INV)|year = 2013|isbn = |location = Ljubljana|pages = 45–54|work = Treatises and documents. Journal of Ethnic Studies/Razprave in gradivo. Revija za narodnostna vprašanja. 70}}</ref>
Mlajši avtor, ki se je ukvarjal za asimilacijo ter medgeneracijsko travmatizacijo je tudi koroško slovenski raziskovalec [[Daniel Wutti]].<ref>{{Cite book|title = Kein Ende traumatischer Erfahrungen der Kärntner SlowenInnen nach dem 2. Weltkrieg|last = Wutti|first = F.|publisher = Alpen-Adria Universität Klagenfurt/Celovec|year = 2012|isbn = |location = Berlin|pages = |first2 = Daniel Wutti|work = Integration. Identität. Gesundheit. Beiträge zum 5. Kongress des Dachverbands der transkulturellen Psychiatrie, Psychotherapie und Psychosomatik im deutschsprachigen Raum e. V. 23.–25. September 2011 Alpen-Adria Universität Klagenfurt}}</ref><ref>{{Cite book|title = Transgeneracijski prenosi v družinah koroških Slovencev|last = Wutti|first = Daniel|publisher = Inštitut za narodnostna vprašanja (INV)|year = 2013|isbn = |location = Ljubljana|pages = 45–54|work = Treatises and documents. Journal of Ethnic Studies/Razprave in gradivo. Revija za narodnostna vprašanja. 70}}</ref>

Asimilacijo - kot rezultat družbenege nasilja je treba razlikovati od t.i. [[akulturacija|akulturacije]].<ref> SCHNABL, Bojan-Ilija. Akkulturation. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 75-76. [COBISS.SI-ID 22126088]</ref>


== Asimilacija v [[vremenoslovje|vremenoslovju]] in v [[klimatologija|klimatologiji]] ==
== Asimilacija v [[vremenoslovje|vremenoslovju]] in v [[klimatologija|klimatologiji]] ==

Redakcija: 20:55, 11. maj 2016

Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz. iz samostalnika assimilatio, kioznačuje proces s katerim nekaj postane podobno (tranzitivno in intranzitivno), prilagoditev, assimilare (glagol) prilagoditi/prilagajati, prilagoditi/prilagajajati se, asimilirati (nekaj ali nekoga), asimilirati se.


Asimilacija v biologiji

Prilagajanje, adaptacija, v rastlinstvu kakor tudi v živalstvu postopa presnova tujih in lastnih snovi v telesu.

Asimilacija v genetiki

Dedna fiksacija oz. utrditev pridobljene značilnosti.

Asimilaciji v ekologiji

Asimilacija je v ekologiji osnovni proces, zaradi katerega lahko pride do kroženja snovi in pretoka energije v naravo. Asimilacija si s prisvajanjem snovi, ki jo organizem dobi iz okolja in jih pretvori v snov za gradnjo celičnih struktur ali snov za shranjevanje zaloge.

Asimilaciji v fiziologiji

Ustvarjanje t. i. asimilantov.

Asimilacija v jezikoslovju oz. v fonologiji

Prilagajanje enega soglasnika na drugega oz. kategorija fenomenov prilagajanja med raznimi jezikovnimi zvoki.

Asimilaciji v kolonialilzmu

Politika zlasti Francije in Portugalske za časa kolonializma, s katerio so si države ustvarile evropske elite v njihovih afriških kolonijah

Asimilacija v psihologiji in v psihologijo učenja

Prilagajanje novih vsebin zaznavanja in predstav na že znano oz. že znane vsebine ter integracija predmeta človeške izkušnje v kognitivno shemo.

Asimilaciji v sociologiji

Asimilacija je v sociologiji proces prilagajanja posameznika na značilnosti neke skupine, drugega naroda. Je zlasti proces kulturnega prilagajanja (etnične) manjšine ali posameznika prevladujočemu delu prebivalstva[1], ali poenostavljeno utapljanje enega naroda/etnične skupine v drugem.

Nasilna asimilacija celotnih populacij (nasilje je lahko fizično, socialno, gospodarstko, medijsko itd.) povzroča fenomene prekogeneracijskega kolektivnega sindroma posttravmatskega stresa (Post traumatic Stress Disorder, PTSD / Posttraumatische Belastungsstörung, PTBS), kot je to prikazal na primeru koroških Slovencev Bojan-Ilija Schnabl že leta 2010 za avstrijsko Južno Koroško. Hkrati pa ponuja le-ta na osnovi inovativnih menedžmentskih študij v interdisciplinarnem pristopu s t. i. "modelom dalij" (nem. "Dahlienmodell") - ki ga je izdelal in poimenoval on - metodo za individualno ali kolektivno premostitev oz. integracijo travm.[2][3][4][5]

Mlajši avtor, ki se je ukvarjal za asimilacijo ter medgeneracijsko travmatizacijo je tudi koroško slovenski raziskovalec Daniel Wutti.[6][7]

Asimilacijo - kot rezultat družbenege nasilja je treba razlikovati od t.i. akulturacije.[8]

Asimilacija v vremenoslovju in v klimatologiji

Vključitev oz. integracija satelitskih (in drugih daljinskih meritvah) v refenčne izračune klimatskih modelov

Asimilaciji v vulkanizmu

Interakcija stranskih kamnin v magmatičnen topljenju z okolskimi kamninami.

Asimilaciji pri zaznavanju barv

zaznavanje barv, ki je neodvisna od ozadja.

Protipomenka / antonim

Disimilacija

Opombe in sklici

  1. ↑ Veliki splošni leksikon, DZS
  2. ↑ Schnabl, Bojan-Ilija (2010). Asimilacija in sindrom posttravmatskega stresa. Koroški koledar 2011. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava. str. 117–130. ISBN 978-3-85435-634-9.
  3. ↑ SCHNABL, Bojan-Ilija. Assimilant(en). V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 115. [COBISS.SI-ID 22136328]
  4. ↑ SCHNABL, Bojan-Ilija. Assimilation. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 115-122, ilustr. [COBISS.SI-ID 22136584]
  5. ↑ SCHNABL, Bojan-Ilija. Assimilationszwang. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 122-125, ilustr. [COBISS.SI-ID 22136840]
  6. ↑ Wutti, F. (2012). Kein Ende traumatischer Erfahrungen der Kärntner SlowenInnen nach dem 2. Weltkrieg. Integration. Identität. Gesundheit. Beiträge zum 5. Kongress des Dachverbands der transkulturellen Psychiatrie, Psychotherapie und Psychosomatik im deutschsprachigen Raum e. V. 23.–25. September 2011 Alpen-Adria Universität Klagenfurt. Berlin: Alpen-Adria Universität Klagenfurt/Celovec. {{navedi knjigo}}: |first2= missing |last2= (pomoč)
  7. ↑ Wutti, Daniel (2013). Transgeneracijski prenosi v družinah koroških Slovencev. Treatises and documents. Journal of Ethnic Studies/Razprave in gradivo. Revija za narodnostna vprašanja. 70. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja (INV). str. 45–54.
  8. ↑ SCHNABL, Bojan-Ilija. Akkulturation. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 75-76. [COBISS.SI-ID 22126088]

Glej tudi

Stub icon

Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Asimilacija_(sociologija)&oldid=4643799«