Televizija

Televizija iz leta 1950

TV sprejemnik Braun HF1 iz leta 1958

Televizíja (tudi televízija) (z znano kratico TV) je tehnologija prenosa negibnih ali gibajočih se slik in zvoka na daljavo. Tehnične zasnove so bile razvite že v 19. stoletju, praktično uporabne izvedbe pa so se pojavile okoli leta 1930. Na olimpiadi v Berlinu leta 1936 so že oddajali televizijski signal.

Televizija je tudi sopomenka za televizijski sprejemnik, napravo, ki oddaja televizijsko sliko, in ustanovo, ki se ukvarja s takšno dejavnostjo. Televizija je tudi krajše ime za televizijsko postajo.

Zgodovina

Prva generacija televizorjev ni bila čisto elektronska, saj je imel ekran vgrajen motor in sistem vrtečih se plošč s spiralno razmeščenimi luknjicami, s katerimi so dobili sliko predmeta na zaslonu. Ta sistem je leta 1883 izumil Paul Nipkow, ki je s tem dal zamisel za dejansko prenašanje slike. Do udejanjenja je prišlo šele veliko let kasneje. To se je zgodilo leta 1926, ko je škotski izumitelj John Logie Baird izvedel prvi prikaz televizije na svetu, in pri tem uporabil Nipkowe plošče. Kasneje so jih opustili in namesto njih uporabili katodno cev, ki se je z napredkom tehnologije krajšala. Sistem elektromehanske televizije so najprej uvedli v ZDA leta 1928, nato leta 1929 v Združenem kraljestvu in Nemčiji, ter leta 1931 še v Franciji in Sovjetski zvezi.

Medtem, ko je televizija v zgodnjih petdesetih naglo osvajala svet, pa v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji še ni zaživela. V Sloveniji je prvič stekel redni preskusni program 11. oktobra 1958, ki ni več ugasnil. To je bilo razmeroma pozno, in sicer 20 let za britanskim prvim rednim televizijskim programom na svetu, 30 let zatem, ko se je pri nas prvič oglasil radio in 160 let po izidu Vodnikovih Lublanskih novic. Od takrat, ko so imeli televizijski sprejemniki majhen zaslon in veliko dodatnih sestavnih delov, ki so bili spravljeni v velikih omaricah in so nekateri stali toliko kot majhen avto, pa do danes, ko imamo sprejemnike različnih izmer in cenovnih razredov, je minilo veliko časa. Medtem se je televizija razvila v enega najpomembnejših medijev in verodostojen vir novic, ki ima močan vpliv na javno mnenje in brez katerega si življenje kar težko predstavljamo. Prvič je javno predvajal televizijsko sliko v barvah program CBS v ZDA leta 1950.

Nacionalne televizije

Televizije so bile v najzgodnejši obliki tržni medij najnovejših tehnologij. TV sprejemnik je bil izrazito prestižni izdelek v gospodinjstvu, a je hkrati zaradi višjega standarda imetnikov televizij postal kmalu izredno zanimiv tudi za oglaševanje. Najzgodnejši televizijski program je bil v lasti države, v nekaterih državah so zaradi tržnih potreb ustanovili konkurenčne televizije. Javna storitev informativnega programa je bila financirana od države, preostali del pa je bil financiran od oglasov. Največje nacionalne postaje so vzdrževale obširni program javnih vsebin in izobraževalnih oddaj, ostale vsebine so bile prepuščene komercialnim vsebinam.

Na področju Evrope se preko 60 let vzdržuje Evrovizija, sodelovanje televizij na področju Evrope, ki jo vodi Evropska radiodifuzna zveza, ki prav tako oskrbuje Euroradio. V Švici ustanovljena neprofitna ustanova European Broadcasting Union (EBU) je največja svetovna povezava javno medijskih ustanov. Služi 73 članicam iz 56 držav, ki vodijo preko 700 različnih televizijskih programov in onkraj 1000 radio programov. Pridružene članice segajo tako v Azijo, Afriko in obe Amerike.

Danes

Danes vlogo televizije prevzema internet, kabelska televizija in druge tehnologije. TV je prehajala v digitalno obliko s pomočjo TV kartice in digitalizirane televizije. Prav tako je postala digitalizirana kamera, režija, obdelava, skratka celotna produkcija je vedno bolj povezana z računalnikom. Ob obstoju pametnih televizij, ki so vedno bolj povezane s spletom in plačljive produkcije, ki v nekaterih državah nadomešča celo kinodvorane (HBO, Starz, Showtime, Netflix), pa tudi tehnologije, ki omogočajo celo izogibanje oglasov in drugi variant oglaševanja, se vloga televizije spreminja v posredovanje razvedrilnih videoprodukcij in le posredno posredovanje novic, družbenoekonomskih vsebin in kulturnih produktov. Na področju Slovenije smo od leta 2007 uvedli digitalni signal pri radiodifuziji, kar ponudi gledalcu boljši signal, večji nabor frekvenc in različne storitve kot so HDTV.

Pomemben dejavnik spletnih videoprodukcij in streamline videov, ki postajajo sestavni sodobne izkušnje televizije je pornografija, ki zavzema ogromen del delujočega spleta. Prav tako pomemben del vdora nove tehnologije je prav tako prelivanje tehnologij. Snemanje s telefonskih aparatov, ogledovanje spletnih videov tako s spleta kot telefona dviguje interakcijo televizije s tehnologijo.

Televizija dviguje svojo uporabnost z gledljivostjo in lastno produkcijo. V Evropi so zelo različne oblike nacionalnih televizijskih hiš, ki se na zelo različne načine spopadajo z novimi tehnologijami. Tudi na področju Evrope obstaja Zveza komercialnih televizij v Evropi, ki obsega vse vrste tehnologij, pa tudi premislek o omejevanju in trženju videovsebin preko spleta.

TV in RTV v Sloveniji

1949 1. aprila ustanovijo prvi TV laboratorij v Ljubljani.

1957 Prvo televizijsko oddajanje.

1958 11. oktobra se začne redni eksperimentalni program iz TV studia Ljubljana, ki se ustali z 28. novembrom, ko postane program reden (skupni jugoslovanski program, delež TV Ljubljana je okoli 30%).

1960 TV-program oddajajo 5 dni v tednu. Prvi neposredni TV prenos iz Slovenije v Evrovizijo (smučarski poleti v Planici).

1964 25. maja odprejo nov radijski dom v Kopru. Končana je gradnja sistema glavnih TV oddajnikov.

1966 Prvo televizijsko oddajanje v barvah.

1968 15. aprila prvi televizijski dnevnik v slovenščini.

1968 Ustanovitev dopisništva v Mariboru z lastnim TV-studiem.

1971 Aprila začne oddajati TV Koper - Capodistria, oddajanje v barvah.

1972 Začetek televizijskega oddajanja v barvah.

1975 Postavitev novega RTV-centra v Ljubljani, prirejenega za televizijo v barvah.

1978 Na programu je prvi TV-dnevnik v barvah.

1984 7. maja začne TV Slovenija oddajati teletekst.

1985 Začetek programa za obveščanje tuje javnosti.

1990 RTV Ljubljana se preimenuje v RTV Slovenija. 1991 Med 26. 6. in 2. 7. letala jugoslovanske armade poškodujejo in uničijo RTV-oddajnike na Kumu, Nanosu, Krvavcu, Pohorju, v Domžalah in na Boču. Škode je za 10 milijonov nemških mark. Med vojno ob pomoči EBU prve satelitske oddaje.

1992 Od aprila redne TV oddaje prek tujih satelitskih postaj.

1993 Postavitev prve zemeljske satelitske postaje v Ljubljani.

1995 Združevanje regionalnih in manjšinskih radijskih in TV-programov v Regionalna centra.

1995 Začetek multimedijskih dejavnosti, uvedba spletne strani www.rtvslo.si

1999 Začetek digitalizacije televizijske produkcije.

2001 Ustanovitev Multimedijskega centra RTV Slovenija.

2008 Prvo, poskusno oddajanje v HD tehniki (prenos olimpijskih iger iz Pekinga).

2010 1. decembra prehod na 96 % pokritost z digitalnim signalom.

2013 1. septembra je RTV Slovenija zamenjala satelit, na katerem je mogoče spremljati nacionalne radijske in televizijske programe po Evropi, v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, in sicer na satelit Eutelsat 16A na orbitalni poziciji 16° vzhodno.

Glej tudi

• interaktivna televizija
• TV kartica

Zunanje povezave

• RTV Slovenija
• Pop TV

(angleško)

• Zgodovina televizije na strani Kanadskega muzeja za tehnologijo in zgodovino
• Enciklopedija televizije na strani Muzeja za oddajne komunikacije
• Razvoj televizije, kratek pregled zgodovine televizijske tehnologije na Japonskem NHK
• Televizijska zgodovina - prvih 75 let
• Svetovni televizijski standardi