Dimitrij Vasiljevič Ljalin: Razlika med redakcijama
nadomestitev lifetime |
slika z Wikipodatki |
||
Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
|placeofbirth= |
|placeofbirth= |
||
|placeofdeath= |
|placeofdeath= |
||
|image=[[Slika:Ljalin-dv.jpg|200px|Dimitrij Vasiljevič Ljalin]] |
|||
|caption=Dimitrij Vasiljevič Ljalin<br><small>(delo [[George Dawe|Georga Dawa]]; [[Vojaška galerija, Zimski dvorec|Vojaška galerija]] [[Zimski dvorec|Zimskega dvorca]])</small><ref>Государственный Эрмитаж. Западноевропейская живопись. Каталог / под ред. В.Ф. Левинсона-Лессинга; ред. А.Е. Кроль, К.М. Семенова. - 2-е издание, переработанное и дополненное. - Л.: Искусство, 1981. - Т. 2. - С. 254, кат.№ 7861. - 360 с.</ref> |
|||
|nickname= |
|nickname= |
||
|allegiance={{ikonazastave|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]] |
|allegiance={{ikonazastave|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]] |
Redakcija: 11:53, 25. februar 2016
Dimitrij Vasiljevič Ljalin | |
---|---|
Rojstvo | 31. oktober 1772 Meryovo[d] |
Smrt | 8. januar 1848 (75 let) |
Pripadnost | Ruski imperij |
Čin | Generalmajor |
Oboroženi konflikti | Rusko-švedska vojna (1788-1790) Finska vojna Napoleonove vojne: * Invazija na Rusijo |
Priznanja | Red svete Ane Red svetega Jurija Red svetega Vladimirja |
Dimitrij Vasiljevič Ljalin (rusko Дми́трий Васи́льевич Ля́лин), ruski general, * 1772, † 1847.
Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.
Življenje
Leta 1786 je kot desetnik vstopil v 1. pomorski bataljon, ki je bil nastanjen v Kronstadtu; istega leta je bil premeščen v pomorsko vojaško šolo.
Leta 1788 je bil povišan v podporočnika in leta 1792 v stotnika. Po koncu rusko-švedske vojne avgusta 1790 se je vrnil na kopno. V letu in pol je postal major ter poveljnik kronštadtskega pomorskega bataljona.
Januarja 1797 je bil premeščen v Astrahanski grenadirski polk, nato pa je bil naslednje leto premeščen v Novoučreždenski mušketirski polk. Leta 1799 je postal poveljnik novoustanovljenega polka, ki je bil poimenovan po treh šefih. Istega leta je bil povišan v podpolkovnika in naslednje leto še v polkovnika. Udeležil se je nove vojne s Švedi, ki se je pričela leta 1808.
Po koncu vojne je bil imenovan za poveljnika Odeškega mušketirskega polka, ki je bil v sestavi moldavske vojske; naslednje leto je postal poveljnik Teglinskega mušketirskega polka, ki je bil nastanjen v Litvi. S polkom se je udeležil patriotske vojne leta 1812, za kar je bil povišan v generalmajorja.
Leta 1814 je postal poveljnik 1. brigade 14. pehotne divizije, s katerim se je udeležil zadnje vojne proti Napoleonu.
Upokojil se je leta 1816.
Viri in opombe
Glej tudi
- Rojeni leta 1772
- Umrli leta 1848
- Umrli leta 1847
- Ruski generali
- Ruski plemiči
- Generali Imperialne ruske kopenske vojske
- Veterani rusko-švedske vojne (1788-1790)
- Veterani finske vojne
- Veterani Napoleonovih vojn
- Nosilci reda svete Ane
- Nosilci reda svetega Jurija
- Nosilci reda svetega Vladimirja
- Nosilci reda rdečega orla