Dimitrij Vasiljevič Ljalin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
nadomestitev lifetime
SportiBot (pogovor | prispevki)
slika z Wikipodatki
Vrstica 4: Vrstica 4:
|placeofbirth=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|placeofdeath=
|image=[[Slika:Ljalin-dv.jpg|200px|Dimitrij Vasiljevič Ljalin]]
|caption=Dimitrij Vasiljevič Ljalin<br><small>(delo [[George Dawe|Georga Dawa]]; [[Vojaška galerija, Zimski dvorec|Vojaška galerija]] [[Zimski dvorec|Zimskega dvorca]])</small><ref>Государственный Эрмитаж. Западноевропейская живопись. Каталог / под ред. В.Ф. Левинсона-Лессинга; ред. А.Е. Кроль, К.М. Семенова. - 2-е издание, переработанное и дополненное. - Л.: Искусство, 1981. - Т. 2. - С. 254, кат.№ 7861. - 360 с.</ref>
|nickname=
|nickname=
|allegiance={{ikonazastave|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]]
|allegiance={{ikonazastave|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]]

Redakcija: 11:53, 25. februar 2016

Dimitrij Vasiljevič Ljalin
Rojstvo31. oktober 1772({{padleft:1772|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Meryovo[d]
Smrt8. januar 1848({{padleft:1848|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (75 let)
PripadnostRuski imperij Ruski imperij
ČinGeneralmajor
Oboroženi konfliktiRusko-švedska vojna (1788-1790)
Finska vojna
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
PriznanjaRed svete Ane
Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja

Dimitrij Vasiljevič Ljalin (rusko Дми́трий Васи́льевич Ля́лин), ruski general, * 1772, † 1847.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje

Leta 1786 je kot desetnik vstopil v 1. pomorski bataljon, ki je bil nastanjen v Kronstadtu; istega leta je bil premeščen v pomorsko vojaško šolo.

Leta 1788 je bil povišan v podporočnika in leta 1792 v stotnika. Po koncu rusko-švedske vojne avgusta 1790 se je vrnil na kopno. V letu in pol je postal major ter poveljnik kronštadtskega pomorskega bataljona.

Januarja 1797 je bil premeščen v Astrahanski grenadirski polk, nato pa je bil naslednje leto premeščen v Novoučreždenski mušketirski polk. Leta 1799 je postal poveljnik novoustanovljenega polka, ki je bil poimenovan po treh šefih. Istega leta je bil povišan v podpolkovnika in naslednje leto še v polkovnika. Udeležil se je nove vojne s Švedi, ki se je pričela leta 1808.

Po koncu vojne je bil imenovan za poveljnika Odeškega mušketirskega polka, ki je bil v sestavi moldavske vojske; naslednje leto je postal poveljnik Teglinskega mušketirskega polka, ki je bil nastanjen v Litvi. S polkom se je udeležil patriotske vojne leta 1812, za kar je bil povišan v generalmajorja.

Leta 1814 je postal poveljnik 1. brigade 14. pehotne divizije, s katerim se je udeležil zadnje vojne proti Napoleonu.

Upokojil se je leta 1816.

Viri in opombe

Glej tudi