Gematrija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 22 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q840378
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Tine Kurent
Vrstica 2: Vrstica 2:


Priljubljena metoda [[eksegeza|eksegeze]], ki so jo uporabljali srednjeveški [[kabala|kabalisti]], da bi prišli do [[mistika|mističnih]] vpogledov v svete spise ali pa našli njihove nove interpretacije. Nekateri so uporabo gematrije obsojali kot igranje s števili, drugi pa so jo obravnavali kot uporabno orodje, še posebno, kadar zahtevna besedila sicer niso ustrezali zadovoljivi analizi. V ''[[Geneza|Genezi]] 28:12'', na primer, je [[Jakob]] v sanjah videl [[lestev]] (hebrejsko »''sullam''«) iz zemlje v [[nebesa]]. Ker je numerična vrednost besede sullam 130 (60+30+40) – enaka numerična vrednost je za besedo [[Sinaj]] (60+10+50+10) – so [[ekseget]]i prišli do zaključka, da je Zakon, ki je bil razodet [[Mojzes]]u na gori Sinaj, človekova misel na odhod v nebesa. Od 22 [[črka|črk]] hebrejske abecede jih ima prvih deset vrednosti od ena do deset, naslednjih osem od 20 do 90 v [[interval]]ih po 10, medtem ko so zadnje štiri črke enake številom 100, 200, 300 in 400. Uporabljene so bile tudi bolj zapletene metode, kot npr. [[kvadrat]]i števil ali prirejanje števil enakovredno njihovi lastni vrednosti v vsoti z vsemi predhodnimi števili.
Priljubljena metoda [[eksegeza|eksegeze]], ki so jo uporabljali srednjeveški [[kabala|kabalisti]], da bi prišli do [[mistika|mističnih]] vpogledov v svete spise ali pa našli njihove nove interpretacije. Nekateri so uporabo gematrije obsojali kot igranje s števili, drugi pa so jo obravnavali kot uporabno orodje, še posebno, kadar zahtevna besedila sicer niso ustrezali zadovoljivi analizi. V ''[[Geneza|Genezi]] 28:12'', na primer, je [[Jakob]] v sanjah videl [[lestev]] (hebrejsko »''sullam''«) iz zemlje v [[nebesa]]. Ker je numerična vrednost besede sullam 130 (60+30+40) – enaka numerična vrednost je za besedo [[Sinaj]] (60+10+50+10) – so [[ekseget]]i prišli do zaključka, da je Zakon, ki je bil razodet [[Mojzes]]u na gori Sinaj, človekova misel na odhod v nebesa. Od 22 [[črka|črk]] hebrejske abecede jih ima prvih deset vrednosti od ena do deset, naslednjih osem od 20 do 90 v [[interval]]ih po 10, medtem ko so zadnje štiri črke enake številom 100, 200, 300 in 400. Uporabljene so bile tudi bolj zapletene metode, kot npr. [[kvadrat]]i števil ali prirejanje števil enakovredno njihovi lastni vrednosti v vsoti z vsemi predhodnimi števili.

Metoda prevajanja črk v številke je uporabna tudi za latinico. Na Slovenskem je gematrične metode interpretacije v desetinah člankov uporabil arhitekt [[Tine Kurent]]. Raziskoval je [[Jožef Plečnik|Plečnikovo]] prevajanje literarnih sporočil [[France Prešeren|Prešerna]], [[Ivan Cankar|Cankarja]], Župančiča, Balantiča, Rabelaisa idr. v modularna razmerja in iz modularnih razmerij razbiral skrita sporočila arhitekturnih in likovnih del: Plečnikovega spomenika NOB v Litiji in Mežici, Maleviča, [[Edouard Manet|Maneta]], [[Albrecht Dürer|Dürerja]], Gasparija, Franceta Kralja idr.


== Koda ==
== Koda ==
Vrstica 119: Vrstica 121:
|}
|}

==Literatura==

*Tine Kurent: Razvoj gematrije. ''Arhitektov zvezek''. Ljubljana: Nuit, 2002-2006. 64-82. {{COBISS|ID=4328990}}


[[Kategorija:Abeceda]]
[[Kategorija:Abeceda]]

Redakcija: 22:31, 19. november 2015

Gematrija je nadomeščanje števil za črke hebrejske abecede.

Priljubljena metoda eksegeze, ki so jo uporabljali srednjeveški kabalisti, da bi prišli do mističnih vpogledov v svete spise ali pa našli njihove nove interpretacije. Nekateri so uporabo gematrije obsojali kot igranje s števili, drugi pa so jo obravnavali kot uporabno orodje, še posebno, kadar zahtevna besedila sicer niso ustrezali zadovoljivi analizi. V Genezi 28:12, na primer, je Jakob v sanjah videl lestev (hebrejsko »sullam«) iz zemlje v nebesa. Ker je numerična vrednost besede sullam 130 (60+30+40) – enaka numerična vrednost je za besedo Sinaj (60+10+50+10) – so eksegeti prišli do zaključka, da je Zakon, ki je bil razodet Mojzesu na gori Sinaj, človekova misel na odhod v nebesa. Od 22 črk hebrejske abecede jih ima prvih deset vrednosti od ena do deset, naslednjih osem od 20 do 90 v intervalih po 10, medtem ko so zadnje štiri črke enake številom 100, 200, 300 in 400. Uporabljene so bile tudi bolj zapletene metode, kot npr. kvadrati števil ali prirejanje števil enakovredno njihovi lastni vrednosti v vsoti z vsemi predhodnimi števili.

Metoda prevajanja črk v številke je uporabna tudi za latinico. Na Slovenskem je gematrične metode interpretacije v desetinah člankov uporabil arhitekt Tine Kurent. Raziskoval je Plečnikovo prevajanje literarnih sporočil Prešerna, Cankarja, Župančiča, Balantiča, Rabelaisa idr. v modularna razmerja in iz modularnih razmerij razbiral skrita sporočila arhitekturnih in likovnih del: Plečnikovega spomenika NOB v Litiji in Mežici, Maleviča, Maneta, Dürerja, Gasparija, Franceta Kralja idr.

Koda

Osnovna črkovno-številska translacija:

Decimalno Hebrejsko Znak
1 Alef א
2 Bet ב
3 Gimel ג
4 Daled ד
5 He ה
6 Vav ו
7 Zajin ז
8 Het ח
9 Tet ט
10 Jod י
20 Kaf כ, ך
30 Lamed ל
40 Mem מ, ם
50 Ne נ, ן
60 Sameh ס
70 Ajin ע
80 Pe פ, ף
90 Cade צ, ץ
100 Kof ק
200 Reš ר
300 Šin ש
400 Tav ת
500 Kaf ך
600 Mem ם
700 Nen ן
800 Pe ף
900 Cade ץ

Literatura

  • Tine Kurent: Razvoj gematrije. Arhitektov zvezek. Ljubljana: Nuit, 2002-2006. 64-82. (COBISS)