Trdnina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Popravek črk.
Manjkal je 3D topološki defekt, popravljeno je številčenje seznama in dodanih je nekaj virov ter nekaj manjših oblikovnih sprememb v prid preglednosti in razumljivosti.
Vrstica 3: Vrstica 3:
'''Trdnína''' (oznaka '''S'''), tudi '''trdna snov''', je [[snov]] v trdem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]], ki zavzema stalno [[prostornina|prostornino]] z določeno [[oblika|obliko]]. [[Gradnik]]i [[trdota|trdne]] [[snov]]i ([[atom]]i, [[molekula|molekule]]) so med seboj trdno povezani z [[elektromagnet]]no [[indukcija|indukcijo]]. [[Atom]]i so razporejeni v [[kristal]]no [[kristalni sistem|mrežo]] z urejeno [[zgradba|zgradbo]]) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri [[segrevanje|segrevanju]] se trdnina spremeni v [[kapljevina|kapljevino]]. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer [[jod]] in [[suhi led]] ([[ogljikov dioksid]]), pa neposredno preide v [[plin]]. Ta pojav imenujemo [[sublimacija]].
'''Trdnína''' (oznaka '''S'''), tudi '''trdna snov''', je [[snov]] v trdem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]], ki zavzema stalno [[prostornina|prostornino]] z določeno [[oblika|obliko]]. [[Gradnik]]i [[trdota|trdne]] [[snov]]i ([[atom]]i, [[molekula|molekule]]) so med seboj trdno povezani z [[elektromagnet]]no [[indukcija|indukcijo]]. [[Atom]]i so razporejeni v [[kristal]]no [[kristalni sistem|mrežo]] z urejeno [[zgradba|zgradbo]]) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri [[segrevanje|segrevanju]] se trdnina spremeni v [[kapljevina|kapljevino]]. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer [[jod]] in [[suhi led]] ([[ogljikov dioksid]]), pa neposredno preide v [[plin]]. Ta pojav imenujemo [[sublimacija]].


Klasifikacija Trdne snovi - glede na red:
Klasifikacija trdne snovi - glede na geometrijsko pravilnost mreže:
# [[kristal]]i - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega. Vzorčna celica se ponavlja. Vedno so prisotna odstopanja od pravilnosti t.im. [[defekti]], ki so lahko
* točkovni,
* linijski ali
* površinski.
# [[amorfna snov|amorfne snovi]] - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.
# [[amorfna snov|amorfne snovi]] - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.
# [[kristal]]i - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega, vzorčna celica se ponavlja tudi na velikih razdaljah. Vedno pa so prisotna odstopanja od pravilnosti t.im. defekti<ref>{{Navedi splet|url = http://www.public.iastate.edu/~micromech/Courses/EM590-F/Lecture-notes/Defects%20in%20crystals.pdf|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = http://www.virginia.edu/bohr/mse209/chapter4.htm|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = www.mse.berkeley.edu/groups/morris/MSE205/Extras/defects.pdf|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>, ki so lahko:

#* točkovni (0-D)<ref>{{Navedi splet|url = https://en.wikipedia.org/wiki/Interstitial_defect|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> <ref>{{Navedi splet|url = https://en.wikipedia.org/wiki/Vacancy_defect|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
#* linijski (1-D)<ref>{{Navedi splet|url = https://en.wikipedia.org/wiki/Dislocation|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
#* površinski (2-D)<ref>{{Navedi splet|url = https://en.wikipedia.org/wiki/Grain_boundary|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
#* prostorninski (3-D)<ref>{{Navedi splet|url = nptel.ac.in/courses/113106032/6%20-%20Lattice%20defects.pdf|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = web.utk.edu/~prack/mse201/Chapter%204%20Defects.pdf|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
[[Kategorija:Trdnine| ]]
[[Kategorija:Trdnine| ]]
[[Kategorija:Fizika trdne snovi]]
[[Kategorija:Fizika trdne snovi]]

Redakcija: 12:59, 2. avgust 2015

Enokristalinska oblika trdninskega insulina

Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.

Klasifikacija trdne snovi - glede na geometrijsko pravilnost mreže:

  1. amorfne snovi - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.
  2. kristali - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega, vzorčna celica se ponavlja tudi na velikih razdaljah. Vedno pa so prisotna odstopanja od pravilnosti t.im. defekti[1][2][3], ki so lahko:
  1. (PDF) http://www.public.iastate.edu/~micromech/Courses/EM590-F/Lecture-notes/Defects%20in%20crystals.pdf. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  2. http://www.virginia.edu/bohr/mse209/chapter4.htm. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  3. (PDF) [www.mse.berkeley.edu/groups/morris/MSE205/Extras/defects.pdf www.mse.berkeley.edu/groups/morris/MSE205/Extras/defects.pdf]. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč); Preveri vrednost |url= (pomoč)
  4. https://en.wikipedia.org/wiki/Interstitial_defect. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  5. https://en.wikipedia.org/wiki/Vacancy_defect. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  6. https://en.wikipedia.org/wiki/Dislocation. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  7. https://en.wikipedia.org/wiki/Grain_boundary. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  8. (PDF) [nptel.ac.in/courses/113106032/6%20-%20Lattice%20defects.pdf nptel.ac.in/courses/113106032/6%20-%20Lattice%20defects.pdf]. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč); Preveri vrednost |url= (pomoč)
  9. (PDF) [web.utk.edu/~prack/mse201/Chapter%204%20Defects.pdf web.utk.edu/~prack/mse201/Chapter%204%20Defects.pdf]. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč); Preveri vrednost |url= (pomoč)