György Ligeti: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
Engelbert (pogovor | prispevki)
m defaultsort, pp, normativna kontrola, + zbirka
Vrstica 6: Vrstica 6:
== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==


Sprva se je šolal na [[konservatorij]]u v [[Kolozsvár]]u (zdaj [[Cluj-Napoca]]) v [[Transilvanija|Transilvaniji]] ([[Romunija]]). Zaradi njegovega [[Judje|judovskega]] porekla so šolanje s prisilnim delom leta [[1943]] prekinili [[nacizem|nacisti]], njegove starše, brata in ostale sorodnike pa so odpeljali v [[koncentracijsko taborišče]] [[Auschwitz]], preživela je samo njegova mati.
Sprva se je šolal na [[konservatorij]]u v [[Kolozsvár]]u (zdaj [[Cluj-Napoca]]) v [[Transilvanija|Transilvaniji]] ([[Romunija]]). Zaradi njegovega [[Judje|judovskega]] porekla so šolanje s prisilnim delom leta 1943 prekinili [[nacizem|nacisti]], njegove starše, brata in ostale sorodnike pa so odpeljali v [[koncentracijsko taborišče]] [[Auschwitz]], preživela je samo njegova mati.


Po [[druga svetovna vojna|vojni]] je Ligeti nadaljeval študij v [[Budimpešta|Budimpešti]] in diplomiral leta [[1949]]. Njegovi mentorji so bili [[Pál Kadosa]], [[Ferenc Farkas]], [[Zoltan Kodaly|Zoltán Kodály]] in [[Sandor Veress|Sándor Veress]]. Zatem se je eno leto udejstvoval v [[etnomuzikologija|etnomuzikoloških]] raziskavah romunske [[ljudska glasba|ljudske glasbe]]. Kmalu je postal profesor [[harmonija|harmonije]], [[kontrapunkt]]a in [[glasbena analiza|glasbene analize]] v Budimpešti, na šoli, kjer je študiral. Decembra [[1956]], dva meseca po zatiranju [[Rdeča armada|Sovjetske vojske]], se je preselil na [[Dunaj]] in prejel [[Avstrija|avstrijsko]] [[državljanstvo]].
Po [[druga svetovna vojna|vojni]] je Ligeti nadaljeval študij v [[Budimpešta|Budimpešti]] in diplomiral leta 1949. Njegovi mentorji so bili [[Pál Kadosa]], [[Ferenc Farkas]], [[Zoltan Kodaly|Zoltán Kodály]] in [[Sandor Veress|Sándor Veress]]. Zatem se je eno leto udejstvoval v [[etnomuzikologija|etnomuzikoloških]] raziskavah romunske [[ljudska glasba|ljudske glasbe]]. Kmalu je postal profesor [[harmonija|harmonije]], [[kontrapunkt]]a in [[glasbena analiza|glasbene analize]] v Budimpešti, na šoli, kjer je študiral. Decembra 1956, dva meseca po zatiranju [[Rdeča armada|Sovjetske vojske]], se je preselil na [[Dunaj]] in prejel [[Avstrija|avstrijsko]] [[državljanstvo]].


V Avstriji je imel priložnost spoznati mnoge [[avantgarda|avantgardne]] skladatelje, saj je bila povojna Madžarska odrezana od kulturnega dogajanja na področju [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]. V začetnem obdobju [[elektroakustična glasba|elektroakustične glasbe]] se je spoprijateljil s skladateljema [[Karlheinz Stockhausen|Karlheinzem Stockhausnom]] in [[Gottfried Michael Koenig|Gottfriedom Michaelom Koenigom]], ki sta bila pionirja v tej glasbeni struji. Skupaj so delovali v [[Köln|kölnskem]] [[glasbeni studio|studiu]] in odkrivali nove zvočne razsežnosti. Ne glede na to je Ligeti večinoma komponiral glasbo za akustične [[glasbilo|instrumente]], ki pa so pogosto morali izvajati glasbo na način, podoben elektronskemu. V tem času je pridobil sloves in ugled.
V Avstriji je imel priložnost spoznati mnoge [[avantgarda|avantgardne]] skladatelje, saj je bila povojna Madžarska odrezana od kulturnega dogajanja na področju [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]. V začetnem obdobju [[elektroakustična glasba|elektroakustične glasbe]] se je spoprijateljil s skladateljema [[Karlheinz Stockhausen|Karlheinzem Stockhausnom]] in [[Gottfried Michael Koenig|Gottfriedom Michaelom Koenigom]], ki sta bila pionirja v tej glasbeni struji. Skupaj so delovali v [[Köln|kölnskem]] [[glasbeni studio|studiu]] in odkrivali nove zvočne razsežnosti. Ne glede na to je Ligeti večinoma komponiral glasbo za akustične [[glasbilo|instrumente]], ki pa so pogosto morali izvajati glasbo na način, podoben elektronskemu. V tem času je pridobil sloves in ugled.


Med leti [[1973]] in [[1989]] je pedagoško deloval v [[Hamburg]]u.
Med leti 1973 in 1989 je pedagoško deloval v [[Hamburg]]u.


Bil je član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]].
Bil je član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]].
Vrstica 57: Vrstica 57:
*Nagrada Kyoto (2001)
*Nagrada Kyoto (2001)
*Nagrada Polar Music (2004)
*Nagrada Polar Music (2004)

== Sklici ==
{{sklici}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 64: Vrstica 67:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|György Ligeti}}
{{Wikinavedek}}
- v [[angleščina|angleščini]]:
- v [[angleščina|angleščini]]:
*[http://www.sonyclassical.com/artists/ligeti_top.htm SonyClassical.com: Gyorgy Ligeti]
*[http://www.sonyclassical.com/artists/ligeti_top.htm SonyClassical.com: Gyorgy Ligeti]
Vrstica 76: Vrstica 81:
{{Schock Prize laureates}}
{{Schock Prize laureates}}
{{Wolf Prize in Arts}}
{{Wolf Prize in Arts}}

{{normativna kontrola}}
{{composer-stub}}
{{composer-stub}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1923|Ligeti, György]]
{{DEFAULTSORT:Ligeti, György}}
[[Kategorija:Umrli leta 2006|Ligeti, György]]
[[Kategorija:Madžarski Judje]]
[[Kategorija:Madžarski Judje|Ligeti, György]]
[[Kategorija:Madžarski skladatelji]]
[[Kategorija:Madžarski skladatelji|Ligeti, György]]
[[Kategorija:Madžarski akademiki]]
[[Kategorija:Madžarski akademiki|Ligeti, György]]
[[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti|Ligeti, György]]
[[Kategorija:Prejemniki Praemium Imperiale]]
[[Kategorija:Prejemniki Praemium Imperiale|Ligeti, György]]
[[Kategorija:Balzanovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Balzanovi nagrajenci|Ligeti, György]]
[[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za umetnost]]
[[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za umetnost]]
[[Kategorija:Člani Romunske akademije]]
[[Kategorija:Člani Romunske akademije]]

Redakcija: 21:56, 1. avgust 2015

György Ligeti
Portret
RojstvoLigeti György Sándor
28. maj 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…]
Târnăveni[d][4]
Smrt12. junij 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][2][…] (83 let)
Dunaj[1][4]
Državljanstvo Madžarska[5]
 Avstrija[5]
Poklicskladatelj, glasbeni pedagog, univerzitetni učitelj, pianist, glasbenik, libretist, ilustrator
Spletna stran
gyoergy-ligeti.de

György Sándor Ligeti, madžarski skladatelj in akademik, * 28. maj 1923, Dicsőszentmárton (zdaj Târnăveni), Madžarska, † 12. junij 2006, Dunaj, Avstrija.

Ligeti je eden največjih skladateljev resne glasbe 20. stoletja. Širšemu občinstvu je poznan tudi kot avtor glasbe za filme režiserja Stanleya Kubricka 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey) (1968), The Shining (1980) in Oči široko zaprte (Eyes Wide Shut) (1999).

Življenje in delo

Sprva se je šolal na konservatoriju v Kolozsváru (zdaj Cluj-Napoca) v Transilvaniji (Romunija). Zaradi njegovega judovskega porekla so šolanje s prisilnim delom leta 1943 prekinili nacisti, njegove starše, brata in ostale sorodnike pa so odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, preživela je samo njegova mati.

Po vojni je Ligeti nadaljeval študij v Budimpešti in diplomiral leta 1949. Njegovi mentorji so bili Pál Kadosa, Ferenc Farkas, Zoltán Kodály in Sándor Veress. Zatem se je eno leto udejstvoval v etnomuzikoloških raziskavah romunske ljudske glasbe. Kmalu je postal profesor harmonije, kontrapunkta in glasbene analize v Budimpešti, na šoli, kjer je študiral. Decembra 1956, dva meseca po zatiranju Sovjetske vojske, se je preselil na Dunaj in prejel avstrijsko državljanstvo.

V Avstriji je imel priložnost spoznati mnoge avantgardne skladatelje, saj je bila povojna Madžarska odrezana od kulturnega dogajanja na področju Zahodne Evrope. V začetnem obdobju elektroakustične glasbe se je spoprijateljil s skladateljema Karlheinzem Stockhausnom in Gottfriedom Michaelom Koenigom, ki sta bila pionirja v tej glasbeni struji. Skupaj so delovali v kölnskem studiu in odkrivali nove zvočne razsežnosti. Ne glede na to je Ligeti večinoma komponiral glasbo za akustične instrumente, ki pa so pogosto morali izvajati glasbo na način, podoben elektronskemu. V tem času je pridobil sloves in ugled.

Med leti 1973 in 1989 je pedagoško deloval v Hamburgu.

Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Najpomembnejša dela

  • Andante in Allegro za godalni kvartet (1950)
  • Balada si joc za 2 violini (1950)
  • Concert românesc za orkester (1951)
  • Musica ricercata za klavir (1951-1953)
  • Godalni kvartet št. 1, »Métamorphoses nocturnes« (1953-54)
  • Glissandi, elektronska glasba (1957)
  • Artikulation, elektronska glasba (1958)
  • Apparitions za orkester (1958-59)
  • Atmosfere (Atmosphères) za orkester (1961)
  • Volumina za orgle (1961-62, revidirano 1966)
  • Simfonična pesnitev za 100 metronomov (Poème Symphonique for 100 metronomes) (1962)
  • Rekvijem za sopran in mezzosopran solo, mešani zbor in orkester (1963-65)
  • Koncert za violončelo in orkester (1966)
  • Lux Aeterna za 16 solističnih pevskih glasov (1966)
  • Lontano za orkester (1967)
  • 2 etudi za orgle (1967, 1969)
  • Continuum za čembalo (1968)
  • Ramifications za 12 solističnih godalnih instrumentov (1968-69)
  • Godalni kvartet št. 2 (1968)
  • 10 skladb za pihalni kvintet (1968)
  • Komorni koncert za 13 instrumentalistov (1969-70)
  • Melodije za orkester (1971)
  • Dvojni koncert za flavto, oboo in orkester (1972)
  • Clocks and Clouds for 12 female voices (1973)
  • San Francisco Polyphony za orkester (1973-74)
  • Etude za klavir, 1. zvezek (1985)
  • Koncert za klavir in orkester (1985-88)
  • Koncert za violino in orkester (1992)
  • Etude za klavir, 2. zvezek (1988-94)
  • Hamburški koncert za rog solo in komorni orkester s 4 obligatnimi naravnimi rogovi (1998-99, revidirano 2003)
  • Síppal, dobbal, nádihegedűvel: posvečeno Weöresu Sándorju (2000)
  • Etude za klavir, 3. zvezek (1995-2001)

Nagrade

  • Grawemeyerjeva nagrada za glasbeno kompozicijo (Etude za klavir) (1986)
  • Schock Prize za glasbeno umetnost (1995)
  • Nagrada Kyoto (2001)
  • Nagrada Polar Music (2004)

Sklici

  1. 1,0 1,1 1,2 Record #118572911 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. 4,0 4,1 Archivio Storico Ricordi — 1808.
  5. 5,0 5,1 https://www.theguardian.com/world/2006/jun/13/artsobituaries.obituaries

Glej tudi

Zunanje povezave

- v angleščini:

- v slovenščini: