Sumerščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Octopus (pogovor | prispevki)
48.662 urejanj
Značilnosti
Jalen (pogovor | prispevki)
5.319 urejanj
Sprachbund navadno prevajamo kot "jezikovna zveza".
Vrstica 24: Vrstica 24:
}}
}}


'''Sumerščina''' (sumersko EME.G̃IR<sub>15</sub>) je izumrl izoliran jezik antičnih [[Sumerci|Sumercev]], ki se je govoril v južni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], sedanjem južnem [[Irak]]u. V 3. tisočletju pr. n. št. je nastalo med Sumerci in [[Akadci |Akadci]] zelo tesno kulturno sožitje, v katerem je bila zelo razširjena dvojezičnost.<ref name=Deutscher>G. Deutscher (2007). ''Syntactic Change in Akkadian: The Evolution of Sentential Complementation''. Oxford University Press US. str. 20–21. ISBN 978-0-19-953222-3.</ref> Vzajemen vpliv sumerskega in akadskega jezika je viden na vseh področjih, od obširnega medsebojnega sposojanja besed, do sintaktičnih, morfoloških in fonoloških konvergenc.<ref name=Deutscher/> Pojav je spodbudil jezikoslovce, da sumerščino in [[Akadščina|akadščino]] 3. tisočletja pr. n. št. imenujejo ''[[Sprachbund]]'' ali unija jezikov.<ref name=Deutscher/>
'''Sumerščina''' (sumersko EME.G̃IR<sub>15</sub>) je izumrl izoliran jezik antičnih [[Sumerci|Sumercev]], ki se je govoril v južni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], sedanjem južnem [[Irak]]u. V 3. tisočletju pr. n. št. je nastalo med Sumerci in [[Akadci |Akadci]] zelo tesno kulturno sožitje, v katerem je bila zelo razširjena dvojezičnost.<ref name=Deutscher>G. Deutscher (2007). ''Syntactic Change in Akkadian: The Evolution of Sentential Complementation''. Oxford University Press US. str. 20–21. ISBN 978-0-19-953222-3.</ref> Vzajemen vpliv sumerskega in akadskega jezika je viden na vseh področjih, od obširnega medsebojnega sposojanja besed, do sintaktičnih, morfoloških in fonoloških konvergenc.<ref name=Deutscher/> Pojav je spodbudil jezikoslovce, da sumerščino in [[Akadščina|akadščino]] 3. tisočletja pr. n. št. imenujejo ''[[Sprachbund]]'' ali jezikovna zveza.<ref name=Deutscher/>


Sumerščino kot pogovorni jezik je okoli leta 2000 pr. n. št. zamenjala akadščina. Natančen datum je še vedno predmet razprav.<ref>C. Woods (2006). ''Bilingualism, Scribal Learning, and the Death of Sumerian''. Margins of Writing, Origins of Culture: 91-120. Chicago.</ref> Na slovesnostih, v bogoslužju, književnosti in znanosti se je sumerščina uporabljala vse do 1. toletja n. št..<ref>J. Oates (1979). ''Babylon''. Dopolnjena izdaja. Thames and Hudston, Ltd. 1986, str.30, 52-53.</ref><ref>A.K. Grayson. ''Penguin Encyclopedia of Ancient Civilizations''. Penguin Books Ltd. 1980. str. 92</ref> Jezik je nato utonil v pozabo, dokler niso asirologi v 19. stoletju razvozlali [[klinopis]]a in začeli preučevati sumerska besedila.
Sumerščino kot pogovorni jezik je okoli leta 2000 pr. n. št. zamenjala akadščina. Natančen datum je še vedno predmet razprav.<ref>C. Woods (2006). ''Bilingualism, Scribal Learning, and the Death of Sumerian''. Margins of Writing, Origins of Culture: 91-120. Chicago.</ref> Na slovesnostih, v bogoslužju, književnosti in znanosti se je sumerščina uporabljala vse do 1. toletja n. št..<ref>J. Oates (1979). ''Babylon''. Dopolnjena izdaja. Thames and Hudston, Ltd. 1986, str.30, 52-53.</ref><ref>A.K. Grayson. ''Penguin Encyclopedia of Ancient Civilizations''. Penguin Books Ltd. 1980. str. 92</ref> Jezik je nato utonil v pozabo, dokler niso asirologi v 19. stoletju razvozlali [[klinopis]]a in začeli preučevati sumerska besedila.

Redakcija: 14:20, 29. maj 2015

Sumerščina
eme-g̃ir, eme-gi
Materni jezikSumerija in Akadija
PodročjeIrak (Mezopotamija)
Obdobjedokumentiran od 3350 pr. n. št., izumrl približno 2000-1800 pr. n. št., kot klasičen jezik v uporabi približno do leta 100 n. št.
Izolirani jeziki[1][2]
Jezikovne oznake
ISO 639-2sux
ISO 639-3sux
Glottologsume1241
{{{mapalt}}}
Sumerski dokument iz 26. stoletja pr. n. št.
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku. V 3. tisočletju pr. n. št. je nastalo med Sumerci in Akadci zelo tesno kulturno sožitje, v katerem je bila zelo razširjena dvojezičnost.[3] Vzajemen vpliv sumerskega in akadskega jezika je viden na vseh področjih, od obširnega medsebojnega sposojanja besed, do sintaktičnih, morfoloških in fonoloških konvergenc.[3] Pojav je spodbudil jezikoslovce, da sumerščino in akadščino 3. tisočletja pr. n. št. imenujejo Sprachbund ali jezikovna zveza.[3]

Sumerščino kot pogovorni jezik je okoli leta 2000 pr. n. št. zamenjala akadščina. Natančen datum je še vedno predmet razprav.[4] Na slovesnostih, v bogoslužju, književnosti in znanosti se je sumerščina uporabljala vse do 1. toletja n. št..[5][6] Jezik je nato utonil v pozabo, dokler niso asirologi v 19. stoletju razvozlali klinopisa in začeli preučevati sumerska besedila.

Značilnosti

Številnih lastnosti sumerskega jezika, na primer izgovarjave, ni mogoče natančno določiti zaradi načina, kako se je zapisoval. Klinopis namreč ni glasovna pisava, zato točna izgovarjava vseh znakov ni znana.

Glasovi

Zanesljiv opis sumerskega glasoslovja ne obstaja, ker ni izvornih govorcev. Obstaja nekaj dvojezičnih sumersko-akadskih besedil, iz katerih se da do neke mere razbrati, kakšen je bil nabor glasov sumerskega jezika.

Seznam glasov, kolikor jih je moč prepoznati iz pisave, je precej preprost. Jezik je imel štiri samoglasnike (a, e, i ,u) in 16 soglasnikov:

Transliteracija b d g   p t k   z s š ḫ   r r̂ l m n ĝ
Izgovarjava p t k   pʰ tʰ kʰ   ʦ s ʃ x   r (?) l m n ŋ

Sklici

  1. ↑ Gelb, Ignace J. »Sumerian language«. Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 30. julija 2011.
  2. ↑ Piotr Michalowski, "Sumerian," The Cambridge Encyclopedia of the World's Ancient Languages." Ed. Roger D. Woodard (2004, Cambridge University Press). Pages 19-59
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 G. Deutscher (2007). Syntactic Change in Akkadian: The Evolution of Sentential Complementation. Oxford University Press US. str. 20–21. ISBN 978-0-19-953222-3.
  4. ↑ C. Woods (2006). Bilingualism, Scribal Learning, and the Death of Sumerian. Margins of Writing, Origins of Culture: 91-120. Chicago.
  5. ↑ J. Oates (1979). Babylon. Dopolnjena izdaja. Thames and Hudston, Ltd. 1986, str.30, 52-53.
  6. ↑ A.K. Grayson. Penguin Encyclopedia of Ancient Civilizations. Penguin Books Ltd. 1980. str. 92
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sumerščina&oldid=4470425«