Nedoločnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 86.61.52.109 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika KLBot2 |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Nèdolóčnik''' ('''ínfinitiv''') je [[glagol]]ska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči). V pogovornem jeziku se pogosto uporablja tako imenovani [[kratki nedoločnik]], ki se končuje na -t ali -č ( |
'''Nèdolóčnik''' ('''ínfinitiv''') je nedoločna [[glagol]]ska oblika, ki se končuje na -''ti'' ali -''či'' (na primer: ''hoditi'', ''teči''). Ob [[pomožni glagol|pomožnih]] in faznih glagolih imajo vlogo povedkovnika (''moram povedati'', ''začel je govoriti''), redko pa se rabi tudi samostalniško v srednjem spolu (dobro ''jesti'', dobrega ''jesti'').<ref>Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.</ref> V pogovornem jeziku se pogosto uporablja tako imenovani [[kratki nedoločnik]], ki se končuje na -t ali -č (''hočem teč'' → pravilno ''hočem teči''). |
||
== Sklici == |
|||
{{sklici}} |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 22:17, 12. februar 2015
Nèdolóčnik (ínfinitiv) je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči). Ob pomožnih in faznih glagolih imajo vlogo povedkovnika (moram povedati, začel je govoriti), redko pa se rabi tudi samostalniško v srednjem spolu (dobro jesti, dobrega jesti).[1] V pogovornem jeziku se pogosto uporablja tako imenovani kratki nedoločnik, ki se končuje na -t ali -č (hočem teč → pravilno hočem teči).
Sklici
- ↑ Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.
Glej tudi
 | Ta jezikoslovni članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |