Populizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 14:20, 27. januar 2015

Populízem je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »ljudstva« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo levi, sredinski ali desničarski politiki. Populizem je predvsem značilen za radikalne leve stranke, ki manipulirajo z množicami za dosego svojih ideoloških ciljev. Za njih so kot sovražniki opredeljeni predstavniki drugih meščanskih strank, bogati, izobraženi, Cerkev in na splošno inteligenca. Glavni namen te politike ni "osvoboditi ljudstvo", temveč ga priključiti na novega gospodarja z različnimi cenenimi parolami, kot je diktatura proletariata. Zgodovina nas uči, da so vsi takšni projekti prinesli le diktaturo novih političnih elit in nasilje. Najboljši primeri so komunistične partije po vsem svetu.

Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti karizmatične osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem (diktatura).

Populizem je ena izmed značilnosti naci-fašizma in komunizma, za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.

Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala koroški Jorg Haider in italijanski čudežni politik Silvio Berlusconi^[1]. Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: argentinski peronizem (Juan Perón), »socialistična« Srbija pod Slobodanom Miloševićem. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s Hitlerjem in Mussolinijem, je klavrna. Značilna predstavnika populistične politike sta trenutno stranki Združena Levica v Sloveniji in sestrska Siriza v Grčiji.

Viri in opombe

↑ Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004, vpogledano 2013-02-20

Ta članek o politiki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004, vpogledano 2013-02-20

[1]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo [[Politična levica|levi]], [[Politična sredina|sredinski]] ali [[Politična desnica|desničarski]] politiki. Slabšalna oznaka »populist« je   upravičena predvsem za sredinske ali desničarske politike, ki so praviloma v dogovoru z elitami - s premožnimi, vplivnimi sloji družbe.
+'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo [[Politična levica|levi]], [[Politična sredina|sredinski]] ali [[Politična desnica|desničarski]] politiki. Populizem je predvsem značilen za radikalne leve stranke, ki manipulirajo z množicami za dosego svojih ideoloških ciljev. Za njih so kot sovražniki opredeljeni predstavniki drugih meščanskih strank, bogati, izobraženi, Cerkev in na splošno inteligenca. Glavni namen te politike ni "osvoboditi ljudstvo", temveč ga priključiti na novega gospodarja z različnimi cenenimi parolami, kot je diktatura proletariata. Zgodovina nas uči, da so vsi takšni projekti prinesli le diktaturo novih političnih elit in nasilje. Najboljši primeri so komunistične partije po vsem svetu.
 Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti [[karizma|karizmatične]] osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem ([[diktatura]]).
-Populizem je ena izmed značilnosti [[Nacizem|naci]]-[[fašizem|fašizma]], za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.
+Populizem je ena izmed značilnosti naci-fašizma in komunizma, za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.
 Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev  (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>.
-Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s [[Hitler|Hitlerjem]] in [[Mussolini|Mussolinijem]], je klavrna.
+Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s [[Hitler|Hitlerjem]] in [[Mussolini|Mussolinijem]], je klavrna. Značilna predstavnika populistične politike sta trenutno stranki Združena Levica v Sloveniji in sestrska Siriza v Grčiji.
 ==Viri in opombe==