Dimitrij Vasiljevič Ljalin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q4272590
SportiBot (pogovor | prispevki)
nadomestitev lifetime
Vrstica 44: Vrstica 44:
{{soldier-stub}}
{{soldier-stub}}


{{lifetime|1772|1847|Ljalin, Dimitrij Vasiljevič}}
{{DEFAULTSORT:Ljalin, Dimitrij Vasiljevič}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1772]]
[[Kategorija:Umrli leta 1847]]
[[Kategorija:Ruski generali]]
[[Kategorija:Ruski generali]]
[[Kategorija:Ruski plemiči]]
[[Kategorija:Ruski plemiči]]

Redakcija: 11:42, 4. januar 2015

Dimitrij Vasiljevič Ljalin
Dimitrij Vasiljevič Ljalin
Dimitrij Vasiljevič Ljalin
(delo Georga Dawa; Vojaška galerija Zimskega dvorca)[1]
Rojstvo31. oktober 1772({{padleft:1772|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Meryovo[d]
Smrt8. januar 1848({{padleft:1848|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (75 let)
PripadnostRuski imperij Ruski imperij
ČinGeneralmajor
Oboroženi konfliktiRusko-švedska vojna (1788-1790)
Finska vojna
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
PriznanjaRed svete Ane
Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja

Dimitrij Vasiljevič Ljalin (rusko Дми́трий Васи́льевич Ля́лин), ruski general, * 1772, † 1847.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje

Leta 1786 je kot desetnik vstopil v 1. pomorski bataljon, ki je bil nastanjen v Kronstadtu; istega leta je bil premeščen v pomorsko vojaško šolo.

Leta 1788 je bil povišan v podporočnika in leta 1792 v stotnika. Po koncu rusko-švedske vojne avgusta 1790 se je vrnil na kopno. V letu in pol je postal major ter poveljnik kronštadtskega pomorskega bataljona.

Januarja 1797 je bil premeščen v Astrahanski grenadirski polk, nato pa je bil naslednje leto premeščen v Novoučreždenski mušketirski polk. Leta 1799 je postal poveljnik novoustanovljenega polka, ki je bil poimenovan po treh šefih. Istega leta je bil povišan v podpolkovnika in naslednje leto še v polkovnika. Udeležil se je nove vojne s Švedi, ki se je pričela leta 1808.

Po koncu vojne je bil imenovan za poveljnika Odeškega mušketirskega polka, ki je bil v sestavi moldavske vojske; naslednje leto je postal poveljnik Teglinskega mušketirskega polka, ki je bil nastanjen v Litvi. S polkom se je udeležil patriotske vojne leta 1812, za kar je bil povišan v generalmajorja.

Leta 1814 je postal poveljnik 1. brigade 14. pehotne divizije, s katerim se je udeležil zadnje vojne proti Napoleonu.

Upokojil se je leta 1816.

Viri in opombe

  1. Государственный Эрмитаж. Западноевропейская живопись. Каталог / под ред. В.Ф. Левинсона-Лессинга; ред. А.Е. Кроль, К.М. Семенова. - 2-е издание, переработанное и дополненное. - Л.: Искусство, 1981. - Т. 2. - С. 254, кат.№ 7861. - 360 с.

Glej tudi