Koncept: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 14:59, 22. september 2014

Koncépt^[1] je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov. Koncept konkretizira vse svoje dejanske ali možnostne primere, naj si bodo to stvari v resničnem svetu ali druge zamisli (ideje). Koncepte obravnavajo v mnogih, če ne v vseh, znanstvenih vedah, bodisi eksplicitno, kot na primer psihologija, filozofija, ali implicitno, kot na primer matematika, fizika.

Koncept je sopomenka za zamisel.^[1]

V metafiziki in še posebej ontologiji je koncept osnovna kategorija obstoja. V sodobni filozofiji obstajajo vsaj trije prevladujoči načini razumevanja konceptov:^[2]

kot miselne predstavitve, kjer so koncepti entitete, ki obstajajo v možganih.
kot zmožnosti, kjer so koncepti zmožnosti svojske kognitivnim posredovalcem.
kot abstraktni objekti, kjer so objekti sestavine podmen, ki posredujejo med mislijo, jezikom in referenti.

Etimologija

Izraz »koncept« se zasledi med letoma 1554 in 1560 (latinsko conceptus (m), concepta (ž), conceptum (s); množina conceptī, conceptae, concepta) – predstavljati si (nekaj)).^[3] Kar se danes označuje za »klasično teorijo konceptov«, je Aristotelova teorija o definiciji strokovnih izrazov (terminov). Pomen koncepta raziskuje glavni tok informacijskih znanosti,^[4]^[5] kognitivnih znanosti, metafizike in filozofije mišljenja. V kontekstih računalniških in informacijskih znanosti se posebej izraz 'koncept' velikokrat rabi na nejasne ali neskladne načine.^[6]

Glej tudi

pojem
pojmovanje (koncepcija)

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 »koncept«. SSKJ. 2014-04-02. Pridobljeno 2 014-0918. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
↑ Margolis; Lawrence (2011).
↑ »The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition« (v v angleščini).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
↑ Stock (2010).
↑ Hjørland (2009).
↑ Smith (2004).

Viri

Hjørland, Birger (2009). »Concept Theory«. Journal of the American Society for Information Science and Technology. Zv. 60, št. 8. str. 1519–1536. doi:10.1002/asi.21082. {{navedi revijo}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč)
Margolis, Eric; Lawrence, Stephen (17. maj 2011). »Concepts«. Stanford Encyclopedia of Philosophy (v v angleščini). Metaphysics Research Lab at Stanford University. Pridobljeno 6. novembra 2012. {{navedi splet}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
Smith, Barry (2004). »Beyond Concepts, or: Ontology as Reality Representation« (PDF). Proceedings of the Third International Conference (FOIS 2004). Formal Ontology and Information Systems. Amsterdam: IOS Press. str. 73–84. {{navedi conference}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč); Prezrt neznani parameter |booktitle= (predlagano je |book-title=) (pomoč)
Stock, Wolfgang G. (2010). »Concepts and semantic relations in information science«. Journal of the American Society for Information Science and Technology. Zv. 61, št. 10. str. 1951–1969. doi:10.1002/asi.21382. {{navedi revijo}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč)

Ta članek o filozofiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[sskj-1] 1,0 ^1,1 »koncept«. SSKJ. 2014-04-02. Pridobljeno 2 014-0918. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)

[Stanford_Encycl-2] Margolis; Lawrence (2011).

[3] »The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition« (v v angleščini).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)

[4] Stock (2010).

[5] Hjørland (2009).

[6] Smith (2004).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 Koncept je [[sopomenka]] za zamisel.<ref name="sskj" />
+[[Slika:Generalization process using trees PNG version.png|thumb|right|alt=Diagram|Kadar se z [[mišljenje]]m ustvari posplošitev, kot je na primer koncept ''drevesa'', se povzamejo podobnosti iz številnih primerov. Poenostavljanje omogoča [[globoko učenje|višjenivojsko mišljenje]].]]
+V [[metafizika|metafiziki]] in še posebej [[ontologija|ontologiji]] je '''koncept''' osnovna [[kategorija|kategorija]] obstoja. V [[sodobna filozofija|sodobni filozofiji]] obstajajo vsaj trije prevladujoči načini razumevanja konceptov:<ref name="Stanford Encycl">{{sktxt|Margolis|Lawrence|2011}}.</ref>
+* kot [[miselna predstavitev|miselne predstavitve]], kjer so koncepti [[entiteta|entitete]], ki obstajajo v [[možgani]]h.
+* kot [[veščina|zmožnosti]], kjer so koncepti zmožnosti svojske kognitivnim posredovalcem.
+* kot [[abstraktnost in konkretnost|abstraktni]] objekti, kjer so objekti sestavine [[podmena|podmen]], ki posredujejo med [[misel|mislijo]], [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikom]] in referenti.
 == Etimologija ==
-Izraz »koncept« se zasledi med letoma 1554 in 1560 ([[latinščina|latinsko]] [[:en:wikt:conceptus|conceptus]] (m), [[:en:wikt:concepta|concepta]] (ž), conceptum (s); množina conceptī, conceptae, concepta) – ''predstavljati si (nekaj)'').<ref>{{navedi splet|url= http://www.bartleby.com/61/49/C0544900.html|title= The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition|accessdate= |language= v angleščini}}</ref> Kar se danes označuje za »klasično teorijo konceptov«, je [[Aristotel]]ova teorija o definiciji strokovnih [[izraz]]ov ([[termin]]ov). Pomen koncepta raziskuje glavni tok [[informatika|informacijskih znanosti]],<ref>{{sktxt|Stock|2010}}.</ref><ref>{{sktxt|Hjørland|2009}}.</ref> [[kognitivna znanost|kognitivnih znanosti]], [[metafizika|metafizike]] in [[filozofija mišljenja|filozofije mišljenja]]. V kontekstih [[računalništvo|računalniških]] in informacijskih znanosti se posebej izraz 'koncept' velikokrat rabi na nejasne ali neskladne načine.<ref>{{sktxt|Smith|2004}}.</ref>
+Izraz »koncept« se zasledi med letoma 1554 in 1560 ([[latinščina|latinsko]] [[:en:wikt:conceptus|conceptus]] (m), [[:en:wikt:concepta|concepta]] (ž), conceptum (s); množina conceptī, conceptae, concepta) – ''predstavljati si (nekaj)'').<ref>{{navedi splet|url= http://www.bartleby.com/61/49/C0544900.html|title= The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition|accessdate= |language= v angleščini}}</ref> Kar se danes označuje za »klasično teorijo konceptov«, je [[Aristotel]]ova teorija o definiciji strokovnih [[izraz]]ov ([[termin]]ov). Pomen koncepta raziskuje glavni tok [[informatika|informacijskih znanosti]],<ref>{{sktxt|Stock|2010}}.</ref><ref>{{sktxt|Hjørland|2009}}.</ref> [[kognitivna znanost|kognitivnih znanosti]], metafizike in [[filozofija mišljenja|filozofije mišljenja]]. V kontekstih [[računalništvo|računalniških]] in informacijskih znanosti se posebej izraz 'koncept' velikokrat rabi na nejasne ali neskladne načine.<ref>{{sktxt|Smith|2004}}.</ref>
 == Glej tudi ==
@@ Vrstica 19: / Vrstica 26: @@
 * {{navedi revijo|last= Hjørland|first= Birger|year= 2009|title= Concept Theory|journal= [[Journal of the American Society for Information Science and Technology]]|volume= 60|issue= 8|pages= 1519–1536|doi= 10.1002/asi.21082|ref= harv}}
+* {{navedi splet|last1= Margolis|first1= Eric|last2= Lawrence|first2= Stephen|title= Concepts|url= http://plato.stanford.edu/entries/concepts/|work= [[Stanford Encyclopedia of Philosophy]]|publisher= Metaphysics Research Lab at Stanford University|date= 2011-05-17|accessdate= 2012-11-06|language= v angleščini|ref= harv}}
 * {{navedi konferenco|last= Smith|first= Barry|year= 2004|url= http://ontology.buffalo.edu/bfo/Beyond_Concepts.pdf|title= Beyond Concepts, or: Ontology as Reality Representation|conference= Formal Ontology and Information Systems|booktitle= Proceedings of the Third International Conference (FOIS 2004)|location= Amsterdam|publisher= IOS Press|pages=73–84|ref= harv}}
 * {{navedi revijo|last= Stock|first= Wolfgang G.|year= 2010|url= http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/asi.21382/abstract|title= Concepts and semantic relations in information science|journal= [[Journal of the American Society for Information Science and Technology]]|volume= 61|issue= 10|pages= 1951-1969|doi= 10.1002/asi.21382|ref= harv}}