Mišljenje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Mišljenje, v širšem pomenu, obsega različne spoznavne procese, ki potekajo v delavnem spominu (predstavljanje, pomnenje, presojanje, odločanje, sklepanje, sanjarjanje načrtovanje ocenjevanje, reševanje problemov). Ljudje so edina bitja, ki se o samem mišljenju tudi sprašujejo (kaj mišljenje je, kako se razvija...).

Vrste mišljenja[uredi | uredi kodo]

Mišljenje lahko razlikujemo glede na več stvari:

Glede na odnost do stvarnosti[uredi | uredi kodo]

Relistično mišljenje - Kombiniranje stvarnih dejstev brez subjektivnega.

Domišljijsko mišljenje - Svobodnejše, pod vplivom subjektivnih dejavnikov, posameznikovih čustev in želja. Za rezultate domišljiskega mišljenja velja da v svoji celostni obliki še niso bili narejeni, so unikatni.

Relističnega in domišljiskega mišljenja nemoremo povsem ločiti/razdvojiti, saj se ponavadi prepletajo objektivni in subjektivni dejavniki, nobenega od teh pa ne moremo popolnoma izločiti. Deljenje mišljenja je potem takem odvisno samo od tega, kateri dejavniki prevladujejo (objektivni, subjektivni).

Divergentrno in konvergentno razlikovanje[uredi | uredi kodo]

Po doktorju Joy Paul Guilfordu:

Konvergentno mišljenje - je osredotočeno na samo eno zamisel, daje pa predvidljive in tipične rešitve, ki temelijo na predznanju in logičnem mišljenju.

Divergentno mišljenje - razvijanje številnih zamisli in iskanje oddaljenih povezav. Rešitve so nepričakovane in nenavadne, ter zahtevajo drugačno videnje problema in nove sinteze znanja - preseganje predhodnega znanja.

Razlikovanje mišljenja z vidika njegovega razvoja[uredi | uredi kodo]

Konkretno mišljenje - V razvoju se pojavi najprej.

Abstraktno mišljenje - Razvije se pozneje, pri mišljenju uporabljamo tudi abstraktne pojme.