Ostanek supernove: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:16, 15. september 2014

Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572.

Sestavljena slika ostanka supernove N49 v Velikem Magellanovem oblaku.

Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove. Ostanek supernove je sestavljen iz snovi, ki se širi proč od mesta supernove.

Obstajata dva načina, na katera lahko pride do supernove. V enem primeru se jedro masivne zvezde sesede v nevtronsko zvezdo ali črno luknjo, v drugem pa na bela pritlikavka v dvozvezdju vleče snov z zunanjih plasti spremljevalke in, ko njena masa zadosti naraste, pride do supernove Ia.

V obeh primerih supernova izvrže mnogo snovi v medzvezdni prostor. Ta snov se širi s hitrostjo približno 10 % svetlobne hitrosti. Hitrost udarnega valu sčasoma upade, vendar se meglica širi več stotisočev let in čez več parsekov, preden hitrost širjenja njenih meja upade pod lokalno hitrost zvoka.

Eden najbolje raziskanih mladih ostankov supernove je nastal po SN 1987A, supernovi v Velikem Magellanovem oblaku februarja 1987. Drugi znameniti ostanki supernov so meglica Meglica in ostanka Tychove in Keplerjeve supernove. Najmlajši znani ostanek supernove je G1.9+0.3, odkrit v središču Rimske ceste.^[1]

Obdobja razvoja

Ostanek supernove gre skozi sledeča obdobja, medtem ko se širi:^[2]

prosto širjene izvržene snovi. To lahko traja od nekaj deset do nekaj sto let, odvisno od gostote okoliškega plina.
širjenje lupine medzvezdnega plina.
ohlajevanje tanke in goste lupine, ki obdaja nekaj milijonov kelvinov vročo sredico.
ohlajevanje sredice. Gosta lupina se še naprej širi.
združevanje z okoliško medzvezdno snovjo.

Glej tudi

Sklici

↑ Discovery of most recent supernova in our galaxy 14. maj 2008
↑ Reynolds, Stephen P. (2008). »Supernova Remnants at High Energy«. Annual Review of Astronomy and Astrophysics. Zv. 46, št. 46. str. 89–126. Bibcode:2008ARA&A..46...89R. doi:10.1146/annurev.astro.46.060407.145237.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ostanek supernove.

[1] Discovery of most recent supernova in our galaxy 14. maj 2008

[2] Reynolds, Stephen P. (2008). »Supernova Remnants at High Energy«. Annual Review of Astronomy and Astrophysics. Zv. 46, št. 46. str. 89–126. Bibcode:2008ARA&A..46...89R. doi:10.1146/annurev.astro.46.060407.145237.

[1]

[2]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Slika:Keplers supernova.jpg|thumb|Sestavljena slika ostanka Keplerjeve [[supernova|supernove]], [[SN 1604]].]]
-[[Slika:Tycho-supernova-xray.jpg|thumb|Sestavljena slika ostanka Tychojeve supernove, [[SN 1572]].]]
+[[Slika:Tycho-supernova-xray.jpg|thumb|Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, [[SN 1572]].]]
 [[Slika:Sig06-030.jpg|thumb|Sestavljena slika ostanka supernove N49 v [[Veliki Magellanov oblak|Velikem Magellanovem oblaku]].]]
-'''Ostanek supernove''' (angleška kratica je '''SNR''') je telo, ki nastane po eksploziji [[supernova|supernove]]. Ostanek supernove je sestavljen iz materiala, ki se širi proč od mesta supernove.
+'''Ostanek supernove''' (angleška kratica je '''SNR''') je [[astronomsko telo|telo]], ki nastane po eksploziji [[supernova|supernove]]. Ostanek supernove je sestavljen iz [[snov]]i, ki se širi proč od mesta supernove.
-Obstajata dva načina, na katera lahko pride do supernove. V enem primeru se jedro masivne zvezde sesede v [[nevtronska zvezda|nevtronsko zvezdo]] ali [[črna luknja|črno luknjo]], v drugem pa na [[bela pritlikavka]] v [[dvojna zvezda|dvozvezdju]] vleče snov z zunanjih plasti spremljevalke in ko njena masa zadosti naraste, pride do [[supernova tipa Ia|supernove Ia]].
+Obstajata dva načina, na katera lahko pride do supernove. V enem primeru se jedro masivne zvezde sesede v [[nevtronska zvezda|nevtronsko zvezdo]] ali [[črna luknja|črno luknjo]], v drugem pa na [[bela pritlikavka]] v [[dvojna zvezda|dvozvezdju]] vleče snov z zunanjih plasti spremljevalke in, ko njena masa zadosti naraste, pride do [[supernova tipa Ia|supernove Ia]].
-V obeh primerih supernova izvrže mnogo snovi v [[medzvezdni prostor]]. Ta snov se širi s hitrostijo okoli 10% [[svetlobna hitrost|svetlobne hitrosti]]. Hitrost [[udarni val|udarnega valu]] sčasoma upade, vendar se meglica širi več stotisočev let in čez več [[parsek]]ov, preden hitrost širjenja njenih meja upade pod lokalno [[hitrost zvoka]].
+V obeh primerih supernova izvrže mnogo snovi v [[medzvezdni prostor]]. Ta snov se širi s hitrostjo približno 10 % [[hitrost svetlobe|svetlobne hitrosti]]. Hitrost [[udarni val|udarnega valu]] sčasoma upade, vendar se meglica širi več stotisočev let in čez več [[parsek]]ov, preden hitrost širjenja njenih meja upade pod lokalno [[hitrost zvoka]].
-Eden najbolje raziskanih mladih ostankov supernove je nastal po [[SN 1987A]], supernovi v [[Veliki Magellanov oblak|Velikem Magellanovem oblaku]] februarja 1987. Drugi znameniti ostanki supernov so [[meglica Rakovica]] in ostanka Tychove in Keplerjeve supernove. Najmlajši znani ostanek supernove je [[G1.9+0.3]], odkrit v središču [[Mlečna cesta|Rimske ceste]].<ref>[http://chandra.harvard.edu/press/08_releases/press_051408.html Discovery of most recent supernova in our galaxy] 14. maj 2008</ref>
+Eden najbolje raziskanih mladih ostankov supernove je nastal po [[SN 1987A]], supernovi v [[Veliki Magellanov oblak|Velikem Magellanovem oblaku]] februarja 1987. Drugi znameniti ostanki supernov so meglica [[Rakovica (meglica)|Meglica]] in ostanka Tychove in Keplerjeve supernove. Najmlajši znani ostanek supernove je [[G1.9+0.3]], odkrit v središču [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]].<ref>[http://chandra.harvard.edu/press/08_releases/press_051408.html Discovery of most recent supernova in our galaxy] 14. maj 2008</ref>
 == Obdobja razvoja ==
-Ostanek supernove gre skozi sledeča obdobja, medtem ko se širi:<ref>{{Cite journal|title = Supernova Remnants at High Energy|year = 2008|url = http://www.annualreviews.org/doi/abs/10.1146/annurev.astro.46.060407.145237|first = Stephen P.|last = Reynolds|journal = Annual Review of Astronomy and Astrophysics|issue = 46|doi = 10.1146/annurev.astro.46.060407.145237|pages = 89–126|bibcode = 2008ARA&A..46...89R|volume = 46 }}</ref>
+Ostanek supernove gre skozi sledeča obdobja, medtem ko se širi:<ref>{{navedi revijo|title = Supernova Remnants at High Energy|year = 2008|url = http://www.annualreviews.org/doi/abs/10.1146/annurev.astro.46.060407.145237|first = Stephen P.|last = Reynolds|journal = Annual Review of Astronomy and Astrophysics|issue = 46|doi = 10.1146/annurev.astro.46.060407.145237|pages = 89–126|bibcode = 2008ARA&A..46...89R|volume = 46 }}</ref>
-# Prosto širjene izvržene snovi. To lahko traja od nekaj deset do nekaj sto let, odvisno od gostote okoliškega plina.
+# prosto širjene izvržene snovi. To lahko traja od nekaj deset do nekaj sto let, odvisno od gostote okoliškega plina.
-# Širjenje lupine medzvezdnega plina.
-# Ohlajevanje tanke in goste lupine, ki obdaja nekaj milijonov [[kelvin]]ov vročo sredico.
+# širjenje lupine medzvezdnega plina.
+# ohlajevanje tanke in goste lupine, ki obdaja nekaj milijonov [[kelvin]]ov vročo sredico.
-# Ohlajevanje sredice. Gosta lupina se še naprej širi.
+# ohlajevanje sredice. Gosta lupina se še naprej širi.
-# Združevanje z okoliško medzvezdno snovjo.
+# združevanje z okoliško medzvezdno snovjo.
 == Glej tudi ==
-* [[Ostanek nove]]
-* [[Planetarna meglica]]
+* [[ostanek nove]]
+* [[planetarna meglica]]
 == Sklici ==
-{{sklici}}
+{{sklici|1}}
+{{kategorija v Zbirki|Supernova remnants}}
+{{portal|astronomija|{{ispa}}}}
-{{kategorija v Zbirki|Supernova remnants
-}}
-{{Portal|Astronomija|{{ispa}}}}
 [[Kategorija:Meglice]]