Demokracija

Za druge pomene glej Demokracija (razločitev).

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.

Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi Aten (Solon, Platon, Aristotel) in je bila neposrednega tipa. V tovrstni obliki je cvetela tudi v zlati dobi Rimskega imperija, pred ponovno uvedbo monarhije, s strani Julija Cezarja. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tisočletji kasneje v 18. stoletju, s pojavom liberalizma.

said said said said said saidsaid said said said said saidsaid said said said said said

PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI PROKLETI PRASCI