Kvadratna funkcija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 33 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q50695
m m/pnp
Vrstica 3: Vrstica 3:
:<math>f(x)=ax^2+bx+c\,\!</math>,
:<math>f(x)=ax^2+bx+c\,\!</math>,


kjer so koeficienti ''a'', ''b'' in ''c'' [[realna števila]] in je ''a'' različen od 0 (če bi bil ''a'' enak 0, bi bila to [[linearna funkcija]]).
kjer so koeficienti ''a'', ''b'' in ''c'' [[realno število|realna števila]] in je ''a'' različen od 0 (če bi bil ''a'' enak 0, bi bila to [[linearna funkcija]]).


==Teme kvadratne funkcije==
==Teme kvadratne funkcije==
Vrstica 31: Vrstica 31:
*Če je diskriminanta pozitivna, ima funkcija dve (realni) ničli - graf seka os ''x'' v dveh točkah.
*Če je diskriminanta pozitivna, ima funkcija dve (realni) ničli - graf seka os ''x'' v dveh točkah.
*Če je diskriminanta enaka 0, ima funkcija eno (realno) ničlo - graf se v eni točki dotika osi ''x''.
*Če je diskriminanta enaka 0, ima funkcija eno (realno) ničlo - graf se v eni točki dotika osi ''x''.
*Če je diskriminanta negativna, funkcija nima (realnih) ničel - graf ne seka osi ''x''. (V kompleksnem lahko izračunamo dve ničli, ki pa se ju v običajnem realnem koordiantnem sistemu ne vidi).
*Če je diskriminanta negativna, funkcija nima (realnih) ničel - graf ne seka osi ''x''. (V kompleksnem lahko izračunamo dve ničli, ki pa se ju v običajnem realnem koordinatnem sistemu ne vidi).


Če ima kvadratna funkcija ničli <math>x_1, x_2</math>, lahko njeno enačbo preoblikujemo v '''ničelno obliko''':
Če ima kvadratna funkcija ničli <math>x_1, x_2</math>, lahko njeno enačbo preoblikujemo v '''ničelno obliko''':

Redakcija: 14:38, 5. junij 2013

Kvadratna funkcija je realna funkcija, ki se jo da zapisati z enačbo oblike:

,

kjer so koeficienti a, b in c realna števila in je a različen od 0 (če bi bil a enak 0, bi bila to linearna funkcija).

Teme kvadratne funkcije

Graf funkcije

Kvadratno funkcijo lahko vedno preoblikujemo v temensko obliko:

Števili p in q, ki nastopata v temenski obliki, sta koordinati točke, kjer kvadratna funkcija doseže ekstremno vrednost. To točko imenujemo tême: T(p,q).

Koordinati temena izračunamo po formulah:

Teme omogoča lažje risanje grafa kvadratne funkcije.

Ničli kvadratne funkcije

Kvadratna funkcija ima lahko eno ali dve ničli, lahko pa je tudi brez ničel. Ničli izračunamo po formuli:

Število, ki nastopa pod kvadratnim korenom, imenujemo diskriminanta () in pišemo tudi:

Diskriminanta nam pove, koliko ničel ima kvadratna funkcija, tj. kolikokrat graf kvadratne funkcije seka abscisno os:

  • Če je diskriminanta pozitivna, ima funkcija dve (realni) ničli - graf seka os x v dveh točkah.
  • Če je diskriminanta enaka 0, ima funkcija eno (realno) ničlo - graf se v eni točki dotika osi x.
  • Če je diskriminanta negativna, funkcija nima (realnih) ničel - graf ne seka osi x. (V kompleksnem lahko izračunamo dve ničli, ki pa se ju v običajnem realnem koordinatnem sistemu ne vidi).

Če ima kvadratna funkcija ničli , lahko njeno enačbo preoblikujemo v ničelno obliko:

Posplošitev

Posplošena kvadratna funkcija je funkcija , ki se jo da zapisati z enačbo oblike:

,

kjer je Q simetrična matrika dimenzije n×n in c vektor dimenzije n.


Glej tudi