Prokariontsko jedro: Razlika med redakcijama
m r2.7.2+) (Robot: Spreminjanje ar:كروموسوم بكتيري v ar:نوواني |
m Bot: Migracija 26 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q459485 |
||
| Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
[[ar:نوواني]] |
[[ar:نوواني]] |
||
[[bg:Нуклеоид]] |
|||
[[ca:Nucleoide]] |
|||
[[cs:Nukleoid]] |
|||
[[de:Kernäquivalent]] |
|||
[[en:Nucleoid]] |
|||
[[es:Nucleoide]] |
|||
[[fi:Nukleoidi]] |
|||
[[fr:Nucléoïde]] |
|||
[[gl:Nucleoide]] |
|||
[[he:נוקלאואיד]] |
|||
[[hr:Nukleoid]] |
|||
[[it:Nucleoide]] |
|||
[[ja:核様体]] |
|||
[[ko:핵양체]] |
|||
[[lt:Nukleoidas]] |
|||
[[nl:Nucleoïde]] |
|||
[[pl:Nukleoid]] |
|||
[[pt:Nucleoide]] |
|||
[[ru:Нуклеоид]] |
|||
[[sh:Nukleoid]] |
|||
[[sk:Nukleoid]] |
|||
[[sr:Нуклеоид]] |
|||
[[sv:Nukleoid]] |
|||
[[tr:Nükleoit]] |
|||
[[uk:Нуклеоїд]] |
|||
[[zh:拟核]] |
|||
Redakcija: 23:04, 12. marec 2013
Prokariontsko (bakterijsko) jedro ali nukleoid je območje enotne protoplazme prokariontov, v katerem leži prstanast kromosom.[1] Gre za celični organček nepravilne oblike, ki vsebuje večino dednine prokariontske celice.[2] V nasprotju s celičnim jedrom, ki je prisotno v evkariontski celici, nukleoid ni obdan z jedrno ovojnico. Dednino prokariontske celice praviloma predstavlja krožna dvojnovijačna DNK, ki je lahko prisotna v več kopijah. Dolžina DNK variira med vrstami, a na splošno meri vsaj nekaj milijonov baznih parov.
Namesto izraza kromosom se za prokariontsko DNK uporablja tudi izraz genofor. Za razliko od evkariontskega kromosoma pri genoforu ni prisoten kromatin.[3] DNK v prokariontskem kromosomu je strnjena z dodatnim zvitjem,[4] medtem ko je pri evkariontskem kromosomu DNK še bolj zgoščena zaradi kromatinske strukture. Prokariontski kromosomi so povečini krožni (prstanasti), le pri nekaj vrstah pa linearni. Krožna oblika prokariontskih kromosomov le-tem omogoča podvojevanje brez sodelovanja telomer.[5] Kromosomi prokariontov so načeloma znatno manjši od evkariontskih: merijo lahko na primer zgolj 580.073 baznih parov (pri bakteriji Mycoplasma genitalium). Pri številnih evkariontih se krožna DNK nahaja v mitohondrijih (pri živalih) ali kloroplastih (pri rastlinah). Omenjeni organčki nasploh močno spominjajo na prokariontske celice.[6]
Zgradba
Eksperimentalni dokazi kažejo, da večino nukleoida predstavlja DNK (okoli 60 %), manjši del pa RNK (predvsem sporočilna RNK) in beljakovine (predvsem transkripcijski faktorji). Beljakovine, ki pomagajo vzdrževati dodatno zvito strukturo DNK, se imenujejo nukleoidne beljakovine in se razlikujejo od histonov v evkariontskem jedru. Nukleoidne beljakovine v primerjavi s histoni ne tvorijo nukleosomov (enota v organizaciji kromatina, v kateri je DNK navita okoli beljakovinske sredice). Nukleoidne beljakovine izrabljajo druge mehanizme za strnjevanje DNK, na primer tvorbo zank DNK.
Glej tudi
Viri
- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=nukleoid, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 19. 10. 2012.
- ↑ Thanbichler M, Wang S, Shapiro L (2005). »The bacterial nucleoid: a highly organized and dynamic structure«. J Cell Biochem. 96 (3): 506–521. doi:10.1002/jcb.20519. PMID 15988757.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Ris, H. (1961). Ultrastructure and molecular organization of genetic systems. Can. J. Genet. Cytol. 3, 95-120.
- ↑ Benham C, Mielke S (2005). »DNA mechanics«. Annu Rev Biomed Eng. 7 (1): 21–53. doi:10.1146/annurev.bioeng.6.062403.132016. PMID 16004565.
- ↑ Nelson D, Cox M (2000). Principles of Biochemistry Third Edition. New York: Worth Publishers. str. 28–39. ISBN 1-57259-153-6.
- ↑ Nelson D, Cox M (2000). Principles of Biochemistry Third Edition. New York: Worth Publishers. str. 38–39. ISBN 1-57259-153-6.