Dodatno zvitje DNK
Dodatno zvitje DNK[1] pomeni strukturo krožne DNK, ko se le-ta zvije okoli svoje osi in tako poveča število zavojev dvojne vijačnice. Če je DNK dodatno zvita v isti smeri, kot potekajo zavoji dvojne vijačnice, gre za pozitivno dodatno zvitje, v primeru negativnega dodatnega zvitja se DNK nadalje zvije v nasprotni smeri zavojev dvojne vijačnice. Kadar DNK ni dodatno zvita, gre za t. i. sproščeno DNK.[2] Praviloma je DNK pri večini organizmov negativno dodatno zvita.[3]
Sproščena in dodatno zvita (tudi nadzvita) DNK oblika sta terciarni strukturi DNK. Primarno strukturo predstavlja zaporedje nukleotidov, sekundarno obliko pa dvojna vijačnica. DNK sicer obstaja v linearni ali krožni obliki in zaprta krožna dvojna vijačnica se lahko dodatno zvije v dodatno zvito DNK. Dodatno zvita konformacija nastane, če se linearna oblika, tik preden se zapre v krožnico, vsaj še enkrat zasuka okoli svoje osi. Sicer je dodatno zvita oblika manj stabilna od sproščene, vendar pa obstajajo dokazi o njenem obstoju. Dokazani so tudi encimi, ki omogočajo pretvarjanje med obema oblikama DNK, topoizomeraze. Vzrok za pojav dodatnega zvitja ni povsem znan, ima pa lahko biološki pomen. Molekula DNK z dodatnim zvitjem postane namreč bolj kompaktna in zaseda manj prostora v celici, lahko pa bi imelo dodatno zvitje tudi vpliv na podvojevanje in prepisovanje DNK.[4]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije, Terminološka komisija Slovenskega biokemijskega društva, 2012, dostopno na: http://www.sbd.si/datoteke/dokumenti/SBD_BiokemijskiSlovar2012a.pdf
- ↑ http://www.biology-online.org/dictionary/Supercoiling Arhivirano 2012-04-20 na Wayback Machine., vpogled: 23. 10. 2012.
- ↑ Champoux J (2001). »DNA topoisomerases: structure, function, and mechanism«. Annu Rev Biochem. 70: 369–413. doi:10.1146/annurev.biochem.70.1.369. PMID 11395412.
- ↑ Boyer R.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005, str. 251–257.