Inverzna funkcija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VolkovBot (pogovor | prispevki)
SassoBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Dodajanje: tr:Ters fonksiyon
Vrstica 67: Vrstica 67:
[[sv:Invers funktion]]
[[sv:Invers funktion]]
[[ta:நேர்மாறுச் சார்பு]]
[[ta:நேர்மாறுச் சார்பு]]
[[tr:Ters fonksiyon]]
[[uk:Обернена функція]]
[[uk:Обернена функція]]
[[zh:反函數]]
[[zh:反函數]]

Redakcija: 00:58, 10. januar 2013

Inverzna funkcija (kratko tudi inverz) je v matematiki funkcija, ki deluje obratno kot dana funkcija f. Inverz funkcije f označimo f −1.

Graf inverzne funkcije dobimo tako, da graf prvotne funkcije prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov (premico y = x.

Funkcija f: AB ima inverz samo, če je bijektivna. V tem primeru je inverz funkcija f −1: BA, ki je tudi bijektivna. Če funkcija f preslika element x v y, potem inverzna funkcija f −1 preslika y v x.

Zgledi:

  • funkcija, ki deluje obratno kot prištevanje 3, je odštevanje 3:
  • funkcija, ki deluje obratno kot množenje s 3, je deljenje s 3:
  • funkcija, ki deluje obratno kot potenciranje na 3, je tretji koren:

Če izračunamo kompozitum funkcije f in njenega inverza (v poljubnem vrstnem redu), dobimo identično funkcijo:

Oziroma drugače zapisano:


Delni inverz

Kvadratni koren je delni inverz kvadriranja (je inverz samo za nenegativne vrednosti x).

Če funkcija f: AB ni bijektivna, inverz ne obstaja. V takem primeru pogosto množici zožimo (nadomestimo s podmnožicama A1 in B1) tako, da je dobljena funkcija f: A1B1 bijektivna. Dobljena funkcija ima inverz, vendar samo v okviru zoženih množic A1 in B1. Tak inverz imenujemo delni inverz.

Zgled: Funkcija f(x) = x2 ni bijektivna funkcija in zato nima inverza. Če se omejimo samo na nenengativna števila, pa ugotovimo, da je ta ista funkcija bijektivna kot funkcija . V tem smislu obstaja tudi inverz, ki je enak .