Wikipedija:Wikipediaton Bibliotekarji o romanih/Spremeni me (roman): Razlika med redakcijama

Spremeni me
	Naslovnica prve slovenske izdaje iz l. 2008
Avtor	Andrej Blatnik
Država	Slovenija
Jezik	Slovenščina
Subjekt	slovenska književnost
Žanr	družbeni roman
Založnik	Založba Litera
Datum izida	2008
Vrsta medija	tisk (trda vezava)
Št. strani	205
ISBN	978-961-6604-53-6
OCLC	268657358
COBISS	60402689
UDK	821.163.6-311.2
Predmetne oznake	odnosi med zakoncema, odnosi v družini, odnosi v družbi, zadovoljstvo, ambicije

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 15:01, 28. avgust 2012

Prvi stavek in kratki uvodni odstavek besedila naj bo oblikovan po vzorčnem članku za Projekt: Romani. Prinaša naj splošne informacije: ime in narodnost avtorja ter žanr. Zapisani naj bodo ilustratorji in drugi sodelavci, če je njihov delež pri nastanku velik. Če gre za prevod, naj vsebuje izvirni naslov in prevajalca. Lahko opiše tudi okoliščine nastanka in druge posebnosti dela oz. zanimivosti -- glej npr. Alamut ali Zločin in kazen.

Vsebina

Knjiga prinaša tri poglavitna poglavja: Čas miru, Čas vojne ter Čas svobode.

Prvo poglavje, Čas miru, je od vseh treh najbolj etnografsko. Avtor v njem opiše etnografske značilnosti rojstne vasi, kmečko domačijo, kmečka opravila v vseh štirih letnih časih, cerkvene in druge praznike, ne manjka pa niti kratek vpogled v čase Franca Jožefa. V drugem poglavju naslovljenem Čas vojne se nizajo nekatere zgodovinske prelomnice, kot so prva meja na Idriji, prva svetovna vojna, Soška fronta, čas med obema vojnama, druga svetovna vojna, narodnoosvobodilna vojna, kapitulacija Italije, ter ostali poznejši dogodki povezani z drugo svetovno vojno oziroma zaključkom le-te, ki so avtorjev rodni kraj, Lig, zaznamovale za vedno. V tem poglavju lahko začutimo olajšanje, ki so ga po osvoboditvi izpod fašističnega primeža doživeli tamkajšnji prebivalci; zaslutimo pa tudi avtorjev čas dozorevanja in novega življenjskega zagona, prežetega z optimizmom, ki so ga prinesle velike družbene spremembe. Čas svobode je tretje, sklepno poglavje, opisuje pa povojni čas, tisto negotovo obdobje, ko si je komunistična oblast zagotovila prevlado in čas, ko se je oblikovala nova zahodna meja. Za avtorja pa je bil to čas turbulentnega potovanja v zrelostno dobo, čas njegove notranje svobode, čas izoblikovanja njegovega svetonazorskega mnenja in svobodnega odločanja. V tem poglavju pisatelj posebno pozornost nameni šolskemu izobraževanju oz. svojim gimnazijskim letom, ki jih je preživel najprej v Tolminu in nato v Šempetru ter svoje aktivno udejstvovanje na kulturno-umetniškem področju, ki se je najbolj izražalo v petju, branju in gledališču. Posebno mesto v tem poglavju zasedajo vaški posebneži. V Utrujeni očetnjavi, ganljivem zaključku, avtor sprva naniza vse, česar v Ligu ni več, nekje vmes se zave, da vendarle ostajajo spomini, na koncu pa v avtorjevih besedah čutimo optimizem, ko zapiše, da se rojevajo in oni bodo osmišljali ta čudoviti prostor, nad katerim se pne modrina mariceljskega neba.

Delo je pospremljeno s številnimi fotografijami, risbami in drugimi arhivskimi zabeležkami ter krajšim narečnim besednjakom, zato bi lahko sklenili, da je knjiga dokument časa, s katero avtor postavlja trajni spomenik Maricelu in njegovim prebivalcem.

Zbirka

Formalna ali neformalna, serija; prilagoditi naslov poglavja

Ocene in nagrade

Za to delo je dobil Pullitzerjevo nagrado in nagrado Pen/Faulkner.

Izdaje in prevodi

Če obstojijo. Ne pozabite na povezavo s članki o tem delu v drugih wikipedijah (npr. angleški, hrvaški itd.)

Priredbe

Po romanu je bil posnet film Ure do večnosti.

Viri

Bibliografija virov, ki smo jih uporabili pri izdelovanju članka

Spletna stran Andreja Blatnika

Glej tudi

Naštejte tiste članke v slovenski Wikipediji, ki so tematsko povezani z vašim delom, a jih niste mogli povezati s hiperpovezavami že v besedilu.

Zunanje povezave

Andrej Blatnik na Portalu slovenskih pisateljev

Nekaj izbranih kategorij, ki pri opisu romana ne smejo manjkati: Zgodovinski/Realistični/Psihološki/Detektivski/Ljubezenski itd. romani, Slovenski/Ameriški/Španski itd. romani, Dela leta nnnn (npr. za Alamut Dela leta 1938).

Če je vzpostavljena kategorija za dela določenega avtorja ali cikel oz. zbirko, moramo svoj članek povezati tudi s to kategorijo, v nasprotnem primeru pa kategorijo ustvariti. Ne smemo pozabiti, da take povezave zahtevajo tudi dopolnilo osnovnega članka za določeno kategorijo. Nazadnje vzpostavimo še povezave s članki o istem delu v wikipedijah drugih jezikov.

@@ Vrstica 31: / Vrstica 31: @@
 == Vsebina ==
+:Knjiga prinaša tri poglavitna poglavja: Čas miru, Čas vojne ter Čas svobode.
-Knjiga prinaša tri poglavitna poglavja: Čas miru, Čas vojne ter Čas svobode. Prvo poglavje, '''Čas miru''', je od vseh treh najbolj etnografsko. Avtor v njem opiše etnografske značilnosti rojstne vasi, kmečko domačijo, kmečka opravila v vseh štirih letnih časih, cerkvene in druge praznike, ne manjka pa niti kratek vpogled v čase Franca Jožefa. V drugem poglavju naslovljenem '''Čas vojne''' se nizajo nekatere zgodovinske prelomnice, kot so prva meja na Idriji, prva svetovna vojna, Soška fronta, čas med obema vojnama, druga svetovna vojna, narodnoosvobodilna vojna, kapitulacija Italije, ter ostali poznejši dogodki povezani z drugo svetovno vojno oziroma zaključkom le-te, ki so avtorjev rodni kraj, Lig, zaznamovale za vedno. V tem poglavju lahko začutimo olajšanje, ki so ga po osvoboditvi izpod fašističnega primeža doživeli tamkajšnji prebivalci; zaslutimo pa tudi avtorjev čas dozorevanja in novega življenjskega zagona, prežetega z optimizmom, ki so ga prinesle velike družbene spremembe. '''Čas svobode''' je tretje, sklepno poglavje, opisuje pa povojni čas, tisto negotovo obdobje, ko si je komunistična oblast zagotovila prevlado in čas, ko se je oblikovala nova zahodna meja. Za avtorja pa je bil to čas turbulentnega potovanja v zrelostno dobo, čas njegove notranje svobode, čas izoblikovanja njegovega svetonazorskega mnenja in svobodnega odločanja. V tem poglavju pisatelj posebno pozornost nameni šolskemu izobraževanju oz. svojim gimnazijskim letom, ki jih je preživel najprej v Tolminu in nato v Šempetru ter svoje aktivno udejstvovanje na kulturno-umetniškem področju, ki se je najbolj izražalo v petju, branju in gledališču. Posebno mesto v tem poglavju zasedajo vaški posebneži. V Utrujeni očetnjavi, ganljivem zaključku, avtor sprva naniza vse, česar v Ligu ni več, nekje vmes se zave, da vendarle ostajajo spomini, na koncu pa v avtorjevih besedah čutimo optimizem, ko zapiše, da se rojevajo in oni bodo osmišljali ta čudoviti prostor, nad katerim se pne modrina mariceljskega neba.
+Prvo poglavje, '''Čas miru''', je od vseh treh najbolj etnografsko. Avtor v njem opiše etnografske značilnosti rojstne vasi, kmečko domačijo, kmečka opravila v vseh štirih letnih časih, cerkvene in druge praznike, ne manjka pa niti kratek vpogled v čase Franca Jožefa. V drugem poglavju naslovljenem '''Čas vojne''' se nizajo nekatere zgodovinske prelomnice, kot so prva meja na Idriji, prva svetovna vojna, Soška fronta, čas med obema vojnama, druga svetovna vojna, narodnoosvobodilna vojna, kapitulacija Italije, ter ostali poznejši dogodki povezani z drugo svetovno vojno oziroma zaključkom le-te, ki so avtorjev rodni kraj, Lig, zaznamovale za vedno. V tem poglavju lahko začutimo olajšanje, ki so ga po osvoboditvi izpod fašističnega primeža doživeli tamkajšnji prebivalci; zaslutimo pa tudi avtorjev čas dozorevanja in novega življenjskega zagona, prežetega z optimizmom, ki so ga prinesle velike družbene spremembe. '''Čas svobode''' je tretje, sklepno poglavje, opisuje pa povojni čas, tisto negotovo obdobje, ko si je komunistična oblast zagotovila prevlado in čas, ko se je oblikovala nova zahodna meja. Za avtorja pa je bil to čas turbulentnega potovanja v zrelostno dobo, čas njegove notranje svobode, čas izoblikovanja njegovega svetonazorskega mnenja in svobodnega odločanja. V tem poglavju pisatelj posebno pozornost nameni šolskemu izobraževanju oz. svojim gimnazijskim letom, ki jih je preživel najprej v Tolminu in nato v Šempetru ter svoje aktivno udejstvovanje na kulturno-umetniškem področju, ki se je najbolj izražalo v petju, branju in gledališču. Posebno mesto v tem poglavju zasedajo vaški posebneži. V Utrujeni očetnjavi, ganljivem zaključku, avtor sprva naniza vse, česar v Ligu ni več, nekje vmes se zave, da vendarle ostajajo spomini, na koncu pa v avtorjevih besedah čutimo optimizem, ko zapiše, da se rojevajo in oni bodo osmišljali ta čudoviti prostor, nad katerim se pne modrina mariceljskega neba.
+:Delo je pospremljeno s številnimi fotografijami, risbami in drugimi arhivskimi zabeležkami ter krajšim narečnim besednjakom, zato bi lahko sklenili, da je knjiga dokument časa, s katero avtor postavlja trajni spomenik Maricelu in njegovim prebivalcem.
 == Zbirka ==