Sol: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: ky:Кайнатма туз |
m robot Dodajanje: pnb:نمک |
||
Vrstica 76: | Vrstica 76: | ||
[[nv:Áshįįh]] |
[[nv:Áshįįh]] |
||
[[pl:Sól kuchenna]] |
[[pl:Sól kuchenna]] |
||
[[pnb:نمک]] |
|||
[[ps:مالګه]] |
[[ps:مالګه]] |
||
[[pt:Sal de cozinha]] |
[[pt:Sal de cozinha]] |
Redakcija: 08:21, 25. avgust 2012
Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih. Sol kot kemijska spojina je sicer natrijev klorid (NaCl).
V kulinariki ni enotnega mnenja o tem ali je sol začimba ali osnovna sestavina hrane kot maščoba, moka, ... Praktično v vsako jed spada sol, v organizmu ima sol posebno fiziološko vlogo pri večjih naporih ali v poletni vročini, ko se močneje potimo, saj uživanje soli pomaga ohranjati ravnovesje ionov v telesnih tekočinah.
Ločimo morsko, kameno in evaporirano sol. Predvsem kameni soli danes dodajajo razne dodatke (predvsem jod). Jodiranje soli se izvede z dodajanjem 10 mg kalijevega jodida ali z ekvivalentno količino natrijevega jodida na 1 kg soli. Ta ukrep prepreči napačno delovanje funkcij organov v telesu zaradi pomanjkanja joda. Morska sol velikokrat vsebuje pretirane količine magnezijevega klorida in drugih mineralnih primesi in ni uporabna za človeško prehrano. Kvalitetna sol mora vsebovati najmanj 97 % natrijevega klorida in ne več kot 0,5 % natrijevega sulfata.
Sol je imela v zgodovini velik pomen. Imeti sol je pomenilo imeti bogastvo in moč.
Poimenovanja in izpeljanke iz imena sol
Iz imena soli je izšlo več poimenovanj:
- jed: solata - (pomeni 'soljena', tj. soljena jed),
- Nahajališče soli: Solin, Solnograd, staro slovensko ime za Salzburg,
- pridelovalec soli: solinar,
- soliter, bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu. (sal+nitrum)