Balearski otoki: Razlika med redakcijama
m r2.7.2) (robot Dodajanje: sco:Balearic Islands |
popravek lege otokov |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Localització de les Illes Balears.png|thumb|Lega otokov]] |
[[Slika:Localització de les Illes Balears.png|thumb|Lega otokov]] |
||
'''Balearski otoki''' ([[katalonščina|katalonsko]] ''Illes Balears'', [[španščina|špansko]] ''Islas Baleares'') je [[otoška skupina]] v zahodnem delu [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Politično so del [[Španija|Španije]], v kulturno-jezikovnem pogledu pa spadajo h [[Katalonske dežele|Katalonskim deželam]]. Glavni otoki so: [[Majorka]] (kat. in špa. Mallorca) na |
'''Balearski otoki''' ([[katalonščina|katalonsko]] ''Illes Balears'', [[španščina|špansko]] ''Islas Baleares'') je [[otoška skupina]] v zahodnem delu [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Politično so del [[Španija|Španije]], v kulturno-jezikovnem pogledu pa spadajo h [[Katalonske dežele|Katalonskim deželam]]. Glavni otoki so: [[Majorka]] (kat. in špa. Mallorca) na sredini, [[Menorka]] na vzhodu, [[Ibiza]] (katalonsko Eivissa) in [[Formentera]] na zahodu. [[Otok]]i so združeni v [[Balearska pokrajina|Balearsko]] [[Španska avtonomna pokrajina|avtonomno skupnost]], ki meri 5014 km<sup>2</sup> in ima 846.000 prebivalcev. Glavno mesto je [[Palma de Mallorca]]. Otoki so hriboviti z malo gozda. V rodovitnem, namakanem nižavju uspevajo južno sadje, olive, vinogradi. Pomemben je turizem. |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Redakcija: 18:39, 19. avgust 2012
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otoška skupina v zahodnem delu Sredozemskega morja. Politično so del Španije, v kulturno-jezikovnem pogledu pa spadajo h Katalonskim deželam. Glavni otoki so: Majorka (kat. in špa. Mallorca) na sredini, Menorka na vzhodu, Ibiza (katalonsko Eivissa) in Formentera na zahodu. Otoki so združeni v Balearsko avtonomno skupnost, ki meri 5014 km2 in ima 846.000 prebivalcev. Glavno mesto je Palma de Mallorca. Otoki so hriboviti z malo gozda. V rodovitnem, namakanem nižavju uspevajo južno sadje, olive, vinogradi. Pomemben je turizem.
Zgodovina
Od 6. stoletja pr. n. št. so bili pod Kartažani, po letu 123 pr. n. št. v Rimskem cesarstvu.
V 8. stoletju so jih zasedli Arabci, leta 1253 pa jih je osvoljil aragonski kralj Jakob I. in jih na novo poselil s Katalonci. Med letoma 1262 in 1348 so bili združeni v kraljevino Majorko pod aragonsko krono, po letu 1348 znova podrejeni neposredno aragonskim kraljem. Menorka je bila v 18. stoletju za kratek čas tudi pod britansko oblastjo.