Besslova funkcija: Razlika med redakcijama
m r2.7.2) (robot Dodajanje: eo, hi, tr Spreminjanje: it |
m robot Dodajanje: da:Besselfunktion |
||
Vrstica 50: | Vrstica 50: | ||
[[ca:Funció de Bessel]] |
[[ca:Funció de Bessel]] |
||
[[cs:Besselova funkce]] |
[[cs:Besselova funkce]] |
||
[[da:Besselfunktion]] |
|||
[[de:Besselsche Differentialgleichung]] |
[[de:Besselsche Differentialgleichung]] |
||
[[en:Bessel function]] |
[[en:Bessel function]] |
Redakcija: 05:15, 15. avgust 2012
Besslove funkcije [béslove fúnkcije] (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo:
Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Uporabnost Besslovih funkcij
Besslova enačba se pojavi pri analitičnem reševanju nekaterih problemov matematične fizike v valjasti ali krogelni geometriji, kot na primer:
- prevajanje toplote ali difuzija v valju
- nihanje krožno vpete tanke membrane (npr. pri bobnu)
- elekromagnetna valovanja v valjastem valovnem vodniku. V teh primerih Besselove funkcije opisujejo dogajanje podobno kot harmonične funkcije (sinus, cosinus) v pravokotni geometriji.
Besslove funkcije imajo koristne lastnosti tudi pri reševanju nekaterih drugih problemov uporabne matematike.
Besslove funkcije in
Besslova funkcija prve vrste reda se izračuna kot:
Če ni celo število, funkciji in nista linearno odvisni, zato ima v tem primeru splošna rešitev Besslove diferencialne enačbe obliko:
Kjer sta in odvisna od začetnih pogojev.
Če je celo število, se izkaže, da sta funkciji in linearno odvisni, saj velja:
V tem primeru potrebujemo Besslovo funkcijo druge vrste reda , ponekod imenovano tudi Neumannova funkcija ali Webrova funkcija:
V tem primeru je splošna rešitev Besslove diferencialne enačbe za katerikoli realni enaka: