Academia operosorum Labacensium: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 10:17, 20. junij 2012

Academia operosorum Labacensium (slovensko Akademija delovnih Ljubljančanov) je bila prva ljubljanska znanstvena akademija. Ustanovljena je bila leta 1693.

Po Evropi se je od 16. stoletja dalje širilo znanstveno in umetniško delovanje po vzoru italijanskih akademij. Takšno delovanje se je pojavilo tudi v Ljubljani, pobudnika zanj pa sta bila zdravnik Marko Gerbec in pravnik Janez Gregor Dolničar (imenovan tudi Spredvidevni ali Providus), Slovenca, ki sta bila tudi aktivna člana Akademije v Vratislavi (današnji Nürnberg). Academia operosorum (Družba delavnih mož) je začela delovati leta 1693 v Ljubljani. Ob ustanovitvi je v njej delovalo 23 članov in sicer; 13 pravnikov, šest teologov in štirje zdravniki. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701. Prvotni namen te ustanove sta bila vaja in napredek v književnosti. Njeni člani so raziskovali vsak svojo stroko. Član Janez Štefan Florijančič je leta 1698 ustanovil Pravniško društvo. Academia je prenehala delovati leta 1725, po smrti J. G. Dolničarja, ki je bil najbolj aktiven član te ustanove. Nekateri možje so jo poskušali znova oživeti v letu 1781, vendar niso bili uspešni zaradi svojih neenakih nazorov in pričakovanj. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve društvi: Društvo risarjev - Academia Ineulutorum in Društvo glasbenikov - Academia Philharmonicorum Labacensis (ustanovljena leta 1701). Operosi so močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in v celotnem slovenske kulturnem prostoru. Člane društva imenujemo operozi.

Ustanovni člani akademije

Janez Krstnik Prešeren (1656-1704), predsednik
Franc Erazem Hohenwart, odvetnik
Janez Jurij Hočevar, odvetnik
Frančišek Krištof Bogataj, odvetnik
Jurij Gladič, odvetnik
Janez Stefan Florijančič, odvetnik
Janez Gregor Dolničar, zgodovinar
Marko Gerbec, zdravnik
Janez Krstnik Brložnik, zdravnik
Janez Andrej Coppini, zdravnik
...

Ta članek o izobraževanju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''''Academia operosorum Labacensium''''' (''Akademija delovnih Ljubljančanov'') je bila prva [[Ljubljana|ljubljanska]] [[znanost|znanstvena]] [[akademija (ustanova)|akademija]]. Ustanovljena je bila leta 1693.
+'''''Academia operosorum Labacensium''''' (slovensko ''Akademija delovnih Ljubljančanov'') je bila prva [[Ljubljana|ljubljanska]] [[znanost|znanstvena]] [[akademija (ustanova)|akademija]]. Ustanovljena je bila leta 1693.
-Po Evropi se je od 16. stoletja dalje širilo znanstveno in umetniško delovanje po vzoru italijanskih akademij. Takšno delovanje se je pojavilo tudi v Ljubljani, pobudnika zanj pa sta bila zdravnik [[Marko Gerbec]] in pravnik [[Janez Gregor Dolničar]] (imenovan tudi ''Spredvidevni'' ali ''Providus''), [[Slovenci|Slovenca]], ki sta bila tudi aktivna člana Akademije v [[Vratislava|Vratislavi]] (današnji [[Nürnberg]]). '''Academia operosorum''' (slovensko ''Družba delavnih mož'') je začela delovati leta 1693 v Ljubljani. Ob ustanovitvi je v njej delovalo 23 članov in sicer; 13 pravnikov, šest teologov in štirje zdravniki. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701. Prvotni namen te ustanove sta bila vaja in napredek v [[književnost]]i. Njeni člani so raziskovali vsak svojo stroko. Član [[Janez Štefan Florijančič]] je leta 1698 ustanovil  ''Pravniško društvo''. ''Academia'' je prenehala delovati leta 1725, po smrti J. G. Dolničarja, ki je bil najbolj aktiven član te ustanove. Nekateri možje so jo poskušali znova oživeti v letu 1781, vendar niso bili uspešni zaradi svojih neenakih nazorov in pričakovanj. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve [[društvo|društvi]]: ''Društvo risarjev'' - [[Academia Ineulutorum]] in ''Društvo glasbenikov'' - [[Academia Philharmonicorum Labacensis]] (ustanovljena leta 1701). Operosi so močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in v celotnem slovenske kulturnem prostoru. Člane društva imenujemo ''operozi''.
+Po Evropi se je od 16. stoletja dalje širilo znanstveno in umetniško delovanje po vzoru italijanskih akademij. Takšno delovanje se je pojavilo tudi v Ljubljani, pobudnika zanj pa sta bila zdravnik [[Marko Gerbec]] in pravnik [[Janez Gregor Dolničar]] (imenovan tudi ''Spredvidevni'' ali ''Providus''), [[Slovenci|Slovenca]], ki sta bila tudi aktivna člana Akademije v [[Vratislava|Vratislavi]] (današnji [[Nürnberg]]). '''Academia operosorum''' (''Družba delavnih mož'') je začela delovati leta 1693 v Ljubljani. Ob ustanovitvi je v njej delovalo 23 članov in sicer; 13 pravnikov, šest teologov in štirje zdravniki. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701. Prvotni namen te ustanove sta bila vaja in napredek v [[književnost]]i. Njeni člani so raziskovali vsak svojo stroko. Član [[Janez Štefan Florijančič]] je leta 1698 ustanovil  ''Pravniško društvo''. ''Academia'' je prenehala delovati leta 1725, po smrti J. G. Dolničarja, ki je bil najbolj aktiven član te ustanove. Nekateri možje so jo poskušali znova oživeti v letu 1781, vendar niso bili uspešni zaradi svojih neenakih nazorov in pričakovanj. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve [[društvo|društvi]]: ''Društvo risarjev'' - [[Academia Ineulutorum]] in ''Društvo glasbenikov'' - [[Academia Philharmonicorum Labacensis]] (ustanovljena leta 1701). Operosi so močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in v celotnem slovenske kulturnem prostoru. Člane društva imenujemo ''operozi''.
 == Ustanovni člani akademije ==