Trdnina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: pms:Sòlid (fìsica)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ne:ठोस
Vrstica 68: Vrstica 68:
[[ms:Pepejal]]
[[ms:Pepejal]]
[[nds:Faststoff]]
[[nds:Faststoff]]
[[ne:ठोस]]
[[nl:Vaste stof]]
[[nl:Vaste stof]]
[[nn:Fast stoff]]
[[nn:Fast stoff]]

Redakcija: 18:02, 12. maj 2012

Enokristalinska oblika trdninskega insulina

Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.

Klasifikacija Trdne snovi - glede na red:

  1. kristali - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega. Vzorčna celica se ponavlja. Vedno so prisotna odstopanja od prafilnosti t.im. defekti, ki so lahko
  • točkovni,
  • linijski ali
  • vovršinski.
  1. amorfne snovi - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.