Mohorjeva družba: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Gap (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: eo:Hermagoro-Fratio
Vrstica 25: Vrstica 25:


[[de:Hermagoras Verein]]
[[de:Hermagoras Verein]]
[[eo:Hermagoro-Fratio]]

Redakcija: 18:05, 16. april 2012

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27. julija 1851.

Javno sta Mohorjevo družbo razglasila Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek. Za zavetnika so izbrali svetega Mohorja. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1853. Prvi, ki je družbo vodil, je bil Andrej Einspieler iz Celovca. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bil prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po prvi svetovni vojni se je po posvetu z generalom Maistrom družba preselila v Prevalje in tam ostala do 7. decembra 1927, vendar se takrat ni vrnila v Celovec, ampak so se preselili v Celje. Število članov je padlo skoraj za polovico tudi zato, ker Goriška in Koroška nista bili več v isti državi. Ko je bila Mohorjeva v Prevaljah, so bili leta 1924 goriški Slovenci prisiljeni ustanoviti lastno Goriško Mohorjevo družbo, če so si hoteli oskrbeti mohorske knjige. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo Fran Saleški Finžgar. Med drugo svetovno vojno je bilo uredništvo družbe v Ljubljani. Podružnice so danes v Ljubljani, Celovcu (Celovška Mohorjeva), Dunaju, ...

Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega Mohora, Družba svetega Mohora, Družba svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva založba. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako.

Glej tudi

Zunanje povezave