Nostradamus

Nostradamus, rojen kot Michel de Nostredame, francoski zdravnik, astrolog in jasnovidec, * 14. december 1503, Saint-Rémy-de-Provence, Provansa, Francija, † 2. julij 1566, Salon-de-Provence.

Nostradamus

Nostradamus je bil velik »videc, prerok, vizionar in zdravilec«. Bil je zdravilec, ki je v času velike črne kuge, ki je usmrtila skoraj 1/3 Evropejcev, pozdravil veliko ljudi, ki so bili zapisani smrti. Vsej njegovi moči navkljub pa kugi ni mogel iztrgati svoje lastne družine.

Njegovo preroško delo obsega Centurije, sekstine in razne epistole, namenjen npr. kralju Henriku in sinu cesarju. Poleg tega je pisal še kopico almanahov, ki so bili prevedeni tudi v angleški in italijanski jezik. V bistvu je Nostradamus povzel svoje obsežno znanje o razumevanju astrologije, zgodovine in Svetega pisma (obvladal je vse jezike, v katerih je napisno sveto pismo: hebrejščino, aramejščino, latinščino in seveda grščino, ki obsega novo zavezo. Vse skupaj je povzel v kvartinah, ki so bili prvotno najbrž »almanah« vsega tedanjega znanja s področja »astrologije« in preteklega arabskega osvajanja Evrope preko Španije. Potem je bil primoran vse kvartine premešati med seboj, da niso dale smisla in da se ni moglo potrditi povezanosti s tedanjimi osebami, saj bi ga lahko cerkvena inkvizicija sežgala na grmadi. To je storil zaradi izkustva osebne tragedije brez primere; ko je kuga ponovno izbruhnila, je izgubil prvo ženo in dva otroka, fanta in deklico. Zavedel se je tudi nevarnosti ezoteričnih spisov, ki jih je imel v lasti in velikanske moči ter možnost zlorabe, če bi ti spisi prišli v napačne roke. Zato jih je sežgal. Svojo zapuščino, Stoletja, šestvrstičnice, je šifriral, da bi zaščitil svojo družino, saj se je drugič poročil z bogato vdovo in imel z njo 6 otrok. Šifriral je po ključih (Toskana pomeni Italijo oz. njeno najbolj rodovitno področje, Bretanija pa ni Britanija temveč Bretanija, pokrajina v Franciji, ki je privržena krščanstvu) in se posluževal metod kot so elipse (izpuščanja), sinonimi (sopomenke) in anagrami (premetanke: »Mabus« - Musab Al Zarkavi.). Na njegove prerokbe je torej potrebno gledati z vidnega kota astrologije, jezikoslovja, astronomije, tedanjega znanja o Svetem pismu ter s strani zapletenih področij fizike, matematike, numerologije.

Zanimivo dejstvo je, da je Nostradamus omenjal Neptun, čeprav do tedaj še ni bil odkrit. Vse svoje znanje je povezoval z mitološkim ozadjem. Tako je npr. Pozejdon, grški Bog morja, postal Neptun.

Tri zanimiva dejstva o Nostradamusu:

Prvo dejstvo: Skrivnost njegovega imena: Če preberemo ime Nostradamus v obratni smeri dobimo: Suma d'Art son Summum = vsota, višek Art = umetnost ž son = njegov

Če povzamemo dobimo nekako takšen prevod: "Višek Njegove umetnosti".

Na nek način je imel Nostradamus stik z višjimi silami. Preko transa je navezal stik z bitji višjih, dobrohotnih sfer, ki jih opisuje "kot prikazni v ognju" oz. kot "duhove". Ker je imel stik z najmanj božjimi sli, ker se to, kar je napovedal uresničuje, je torej uporabil naziv Njega, kar bi lahko namigovalo na Božje ime; imel je torej neposreden ali vsaj posreden stik z Božansko esenco. Bogu je dano poznati skrivnosti premen časov, pozna usodo vsake zvezde in slehernega, še tako nepomembnega kamenčka. Ljudje smo delci v tem neverjetnem mozaiku, ki mu pravimo Stvarnost. Bog je za nas "Milostljivi Oče" in se veseli za vsako "izgubljeno ovčko", za vsako dušo, ki jo iztrga iz roke pozabi. Nostradamus je bil sicer najprej judovskega rodu. Ker je bil čas nenaklonjen in prepojen z antisemitizmom, se je spreobrnil v katoliško vero. Bil je zelo veren in pobožen.

Drugo zanimivo dejstvo je, da se je rodil leta 1503 24. decembra po starem koledarju (bil je torej rojen na Božič), preden je papež Gregor uvedel reforme glede štetja in premaknil Božič za 10 dni.

Tretje zanimivo dejstvo: umrl je leta 1566. Če seštejemo 1 + 5 dobimo 666. To pa je zelo zanimivo dejstvo in število, saj razodetje to število imenuje število človeka zveri. To število je na zanimiv način povezano tudi z dojemanjem našega položaja v galaksiji. Od njegovega središča smo oddaljeni 2/3 razdalje do roba, kar zopet znaša 0,666 ... Če temu število postavimo v odnos število, ki se največ pojavlja v Svetem pismu, 1000, potem dobimo število 0,666 x 1000 = 666. Zemlja je neke vrste kaznilnica, ali poboljševalnica. To se približno sklada z dejstvom, da "živimo v solzni dolini". Šele zadnje stoletje smo odkrili ultimativno uničevalno orožje, s čemer se je v bistvu izkazalo, da je vsak globalni spopad nesmiseln, saj ne bi bilo zmagovalca; vsi bi v bistvu bili "poraženci". S tem ultimativnim orožjem, se je počasi začela začrtovati prihodnja doba človeštva, "Vodnarjeva doba", doba resnice, tehnologije, duhovnosti. S tem je torej Nostradamus prerok človeštva, "univerzalni resesančni genij", ki opozarja na naše slabosti in nam ponuja dva velika scenarija za prihodnost, ne zato, da bi nas strašil, temveč da bi spoznali, kot pravi v najsodobnejši biografski uprizoritvi na koncu filma: "... Božja volje je da človeštvo spozna, da je odgovorno samo zase. Usoda je v naših rokah; z našimi dejanji vplivamo na našo prihodnost."

Scenarija Vodnarjeve dobe: to je dobe od 2000 do 4000:

Prvi scenarij najavlja neizbežno tretjo svetovno vojno, ki je tudi konec sveta, vsega živega, ostalo naj bi zgolj človeški rod in geografija, čeprav bi bilo obličje sveta do nerazpoznavnosti spremenjeno. Gre za "nuklearno zimo", ko bi izmenjava jedrskih projektilov zasenčila sonce na nekaj odstotkov. Kmalu bi odmrle rastline, celoten ekosistem bi propadel v nekaj mesecih. Seveda bi bilo v precepu vse, kar bi bilo učenega in lepega, odmaknjenega in naprednega, saj bi ljudje svoj gnev in nezadovoljstvo prenesli prav na ta področja. Ker bi bogate države postale revnim vir surovin in življenjskih potrebščin in vode, bi izbruhnil spopad in bi »brezglavi tepci« pomendrali vse, kar je Zahodna civilizacija dosegla v teh »zadnjih« tisočletjih. Revnejša ljudstva bi se združila in najbrž za svoj cilj izbrala Evropo. Počasi, a zagotovo bi prišlo do petsto-letne prevlade Islama, genetskih manipulacij in skrajne stiske vse zapostavljenih, tistih v ječah, vdov, sirot, skratka vseh najmanjših.

Drugi scenarij: človeštvo bo napredovalo, uspelo uravnotežiti razmerje med fizičnim in duhovnim, med realnostjo in duhovnimi sferami. To bi pomenilo vzbrst, se pravi kipenje blagostanja vsega človeštva kot celote, brez raznoraznih ločevanj. V tej družbi bo vsakdo zadovoljen, ne bo kriminala, pomembno pa bo tako posameznikovo blagostanje kot tudi družbeno sožitje. Zaradi vsesplošnega miru bi bilo človeštvo zrelo za vstop v "galaktično skupnost narodov". S prvim stikov z drugimi, izvensončnimi civilizacijami, bi se seveda vse spremenilo. Celoten ekonomski sistem bi bil preoblikovan tako, da bi bila dejansko izražena vsesplošna pravno-etična-moralna pravičnost, družbeno-ekonomična skladnost bi bila izboljšan sistem izmenjave blaga, ki bi bil pravičen v vseh merilih. Ljudje ne bi več kopičili dobrin, temveč bi jih porabljali z zavedanjem, da bodo prišle v prave roke, ki bi jih nujno potrebovale, ne da bi jim njihova humanitarna donacijska sredstva narekovali modni trendi, in podkupljen kapitalistični sistem, ampak dejansko zgolj »v nebo vpijoče« stiske ubogih.